Albert Schweitzer je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir. Foto:
Albert Schweitzer je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir. Foto:
Albert Schweitzer je v bolnišnici v Lambaraneju zdravil in operiral več tisoč ljudi.
Pogled na hollywoodski grič z Los Angelesa
Los Angeles je bil ustanovljen leta 1781. Foto: EPA
Robert Schuman
Na podlagi Schumanovega plana je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo.
Salvador Allende
Allende je bil kandidat levičarske Ljudske koalicije.
Protestniki
Protestniki v Vzhodnem Timorju. Foto: EPA

Bil je tudi bratranec Jeana Paula Sartra. V Gabonu je imel bolnišnico v pragozdu, kjer je zdravil predvsem gobavosti in spalno bolezen, financiral pa jo je s koncerti in predavanji po Evropi.

Med njegovimi deli velja omeniti Zgodovino raziskovanja Jezusovega življenja, Johann Sebastian Bach in O mojem življenju in mišljenju. Albert Schweitzer se je rodil 14. januarja 1875 v Kaysebergu v Zgornji Alzaciji.

Večino življenja je preživel v Lambaraneju, kjer je ustanovil bolnišnico, potem ko je končal šolanje za zdravnika leta 1913. V bolnišnici je zdravil in operiral več tisoč ljudi, med njimi več sto gobavcev in obolelih za spalno boleznijo.

Leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna, je njega in ženo zajela francoska vojska in ju zaprla v njuno hišo. Leta 1917 so ju premestili v Garaison v Franciji, leto kasneje pa v Saint Remy de Provence. Po koncu vojne je dokončal svojo knjigo in delal kot zdravnik pomočnik v Strasbourgu.

Predaval je povsod, kamor so ga povabili in na ta način zbiral finančna sredstva za svojo bolnišnico v Lambareneju, za katero je zapravil vse svoje imetje. Leta 1924 se je vrnil v Lambarene, obnovil porušeno bolnišnico in nadaljeval zdravniško prakso.

Kmalu ni bil več edini zdravnik v Lambareneju in je lahko šel predavat po univerzah v Evropi. Zaradi svojega mnenja in mišljenja je kmalu postal znan tudi drugod po svetu. Med letoma 1939 in 1948 je ostal v Lambareneju, saj mu je vojna preprečila potovanja.

Leta 1948 se je po dolgem času ponovno vrnil v Evropo. Od tedaj pa vse do svoje smrti je bil ves čas na poti Evropa - Lambarene. Enkrat je obiskal tudi ZDA. Do smrti se je skupaj z Albertom Einsteinom in Bertrandom Russllom boril za ukinitev jedrskih poskusov.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1781 je bilo ustanovljeno mesto Los Angeles.

Leta 1784 je umrl francoski astronom in geograf César Franšois Cassini de Thury III.

Leta 1802 je nemškemu filologu Georgu Fridrichu Grotefendu uspelo delno razvozlati staroperzijski klinopis iz Perzepolisa.

Leta 1844 je bil v Lublanskih novicah prvič objavljen predlog, da naj Ljubljana postane prestolnica Slovenije.

Leta 1906 se je rodil ameriški molekularni biolog Max Delbrück. Leta 1969 je prejel Nobelovo nagrado za odkritja v zvezi z mehanizmi razmnoževanja in strukture dednega materiala virusov. Sodeloval je pri prvih raziskavah bakteriofagov. Ukvarjal se je tudi s fiziologijo čutil. Umrl je 9. marca 1981 v Pasadeni.

Leta 1914 je bila sprejeta niška deklaracija o naravnih pravicah Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Leta 1918 so se ameriške oborožene sile izkrcale v Rusiji.

Leta 1939 so v ZDA sprejeli zakon o nevtralnosti.

Leta 1942 je Vichyjska Francija uvedla službo obveznega dela.

Leta 1944 je britanska vojska osvobodila Anvers.

Leta 1963 je umrl francoski državnik in finančni strokovnjak Robert Schuman. Na osnovi njegovega tako imenovanega Schumanovega plana je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, predhodnica današnje Evropske unije.

Leta 1970 je na volitvah v južnoameriškem Čilu zmagal doktor Salvador Allende. Bil je kandidat levičarske Ljudske koalicije. Tri leta po izvolitvi za predsednika, natančneje 11. septembra leta 1973, je bil v Čilu izveden vojaški udar, v katerem je bilo ob Salvadoru Allendeju ubitih še 2.700 ljudi in začela se je vojaška diktatura generala Augusta Pinocheta.

Leta 1992 je bil nekdanji predsednik Bolgarije Todor Živko, ki so ga odstavili leta 1989, obsojen na sedem let zapora zaradi poneverbe državnih skladov. Prvi sekretar bolgarske Komunistične partije je postal leta 1954, devet let je bil predsednik vlade, nazadnje pa predsednik države. Po padcu komunističnega režima so ga zaprli že leta 1990.

Leta 1999 se je na referendumu o prihodnjem statusu Vzhodnega Timorja 78,5 odstotka prebivalcev odločilo za neodvisnost od Indonezije. Proindonezijske sile so kmalu zatem izzvale nerede, v katerih je bilo ubitih na stotine ljudi.

Leta 2006 je umrl lovec na krokodile in avstralska televizijska legenda Steve Irwin. Naravnost v srce ga je zabodel morski bič, vrsta skata s strupeno bodico na repu.