G. H. W. Bush danes praznuje 87. rojstni dan. Foto:
G. H. W. Bush danes praznuje 87. rojstni dan. Foto:
Napoleon se je razglasil za cesarja Francije. Foto: epa
Švicarski nož je izumil Carl Elsner.
New York
Na današnji dan leta 1982 se je v New Yorku zbralo 750.000 protestnikov. Foto: epa
Reagan je pozval Gorbačova k rušenju berlinskega zidu. Foto: epa
Adriana Lima
Njene mere so 85/59/85. Foto: EPA
Enote Kforja so na Kosovo prispele leta 1999. Foto: epa
Boris Jelcin
Jelcin je priznal, da je Sovjetska zveza sestrelila več ameriških letal. Foto: EPA

G. H. W. Bush, predsednik ZDA, podpredsednik ZDA, kongresnik, vojaški pilot, pomorski častnik, diplomat, veleposlanik in politik se je rodil v Miltonu v Massachusettsu.

Bush je bil 41. predsednik ZDA (1989-1993). Predtem je bil kongresnik iz Teksasa (1967-1971), veleposlanik pri Združenih narodih (1971-1973), predsednik Republikanskega narodnega odbora (1973-1974), direktor Centralne obveščevalne agencije (1976-1977) in podpredsednik ZDA pod Reaganom (1981-1989).

Poleg tega je bil odlikovani pomorski vojaški pilot in zadnji veteran druge svetovne vojne, ki je postal predsednik ZDA. Bush je oče 43. predsednika Georga Walkerja Busha.

Po njem bo poimenovana superletalonosilka razreda Nimitz USS George H. W. Bush (CVN-77). Bil je prvi predsednik, ki je imel dve srednji imeni in prvi predsednik, ki je bil rojen junija. 8. januarja 1992 je med uradno večerjo bruhal v naročje japonskega predsednika vlade Mijazave, nato pa se je onesvestil.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1653 se je začela gabbardska bitka med Anglijo in Nizozemsko.

Leta 1683 so Turki začeli oblegati Dunaj. Tako imenovana dunajska vojna je trajala do leta 1699.

Leta 1812 je Napoleon začel invazijo na Rusijo. Napad se je začel po prestopu Njemna. Rusi namreč niso upoštevali njegovega ukaza, naj ne trgujejo z Angleži.

Leta 1826 se je v Radoslavcih pri Ljutomeru rodil slovenski politik in književnik Radoslav Razlag. Bil je tudi prvi Slovenec, ki je bil deželni glavar Kranjske.

Leta 1849 je L. P. Hasslet patentiral plinsko masko.

Leta 1870 so notranjski rodoljubi na jasi pod Slivnico pri Cerknici sklicali slovenski tabor, kjer so odločno zahtevali zedinjeno Slovenijo in vse narodnostne pravice.

Leta 1889 se je v Armaghu na Severnem Irskem zgodila železniška nesreča, v kateri je umrlo 88 ljudi.

Leta 1897 je Carl Elsener patentiral švicarski nož.

Leta 1898 je Emilio Aguinaldo, vodja filipinskih nacionalistov, razglasil neodvisnost Filipinov izpod španske nadvlade.

Leta 1901 je Kuba sprejela Plattovo dopolnilo, s katerim je postala ameriški protektorat.

Leta 1915 se je rodil bankir in mednarodni borzni posrednik David Rockefeller.

Leta 1927 so tajniki pokrajinskih organizacij fašistične stranke v Julijski krajini sklenili odpraviti vsa slovenska in hrvaška društva. Tako so bile našim ljudem v fašistični Italiji odvzete še zadnje manjšinske in narodnostne pravice.

Leta 1935 se je v Chacu končala vojna med Bolivijo in Paragvajem.

Leta 1940 se je 54.000 britanskih in francoskih vojakov v kraju St. Valery-en-Caux vdalo nemškemu maršalu Erwinu Rommlu.

Leta 1940 sta Japonska in Tajska podpisali pakt o prijateljstvu.

Leta 1941 so države Commonwealtha, Svobodna Francija, Belgija, Nizozemska, Poljska, Grčija, Češkoslovaška in Jugoslavija podpisale izjavo o medsebojni pomoči.

Leta 1944 so enote sedmega partizanskega korpusa po topniški pripravi in jurišu znova porušile Štampetov most na železniški progi med Vrhniko in Postojno.

Leta 1945 je bila Julijska krajina razdeljena na coni A in B.

Leta 1952 je v teksaškem Bonhamu mačka Dusty skotila 420. mačico, kar je svojevrsten rekord med mačkami.

Leta 1964 je bil vodja Afriškega narodnega kongresa Nelson Mandela obsojen na dosmrtno ječo, od koder so ga izpustili šele leta 1990.

Leta 1967 je ameriško ustavno sodišče razglasilo državne zakone, ki so prepovedovali poroke med pripadniki različnih ras, za neustavne.

Leta 1967 je bila izstreljena Venera 4, prvo vesoljsko plovilo, ki je vstopilo v atmosfero drugega planeta.

Leta 1981 se je v Salvadorju v brazilski zvezni državi Bahia rodila manekenka Adriana Lima, katere pravo ime je Adriana Francesca Lima.

Leta 1982 je v New Yorku 750.000 ljudi protestiralo proti jedrskemu orožju.

Leta 1985 so ZDA odobrile 27 milijonov dolarjev gibanju Contras v Nikaragvi.

Leta 1986 so oblasti v Južnoafriški republiki razglasile stanje pripravljenosti, varnostne sile so dobile skoraj neomejena pooblastila, uvedle pa so tudi cenzuro medijev.

Leta 1987 je bil predsednik Srednjeafriške republike Jean-Bedel Bokassa obsojen na smrt.

Leta 1987 je Ronald Reagan pozval Mihaila Gorbačova, naj podre berlinski zid.

Leta 1990 je parlament Ruske federacije uradno razglasil suverenost.

Leta 1991 je bil Boris Nikolajevič Jelcin izvoljen za ruskega predsednika.

Leta 1992 je ruski predsednik Jelcin v pismu ameriškemu senatu priznal, da je Sovjetska zveza na začetku hladne vojne sestrelila devet ameriških letal in zajela 12 preživelih Američanov.

Leta 1999 so enote Kforja prispele na Kosovo.