Benito Musolini je leta 1919 ustanovil novo fašistično stranko v Italiji. Podprli so ga pripadniki srednjega razreda, aristokracije in lastmiki velikih tovarn. V oktobru 1922 je Musolini s svojo stranko izvedel pohod na Rim, in da se nanj ni odpravil peš, ampak se je tja odpeljal z vlakom. V tem pohodu je zahteval prevzem oblasti. Ob vsesplošnem nasilju fašističnih oboroženih skupi - črnih srajc - je kralj vodenje ponudil Mussoliniju. Musolini je postal duce ali voditelj, ki je vodil Italijo kot diktator.

Odpravil je demokracijo in vse politične stranke razen fašistične. Tajna policija je zapirala in odstranjevala njegove nasprotnike. Časopisi in radia so bili prisiljeni objavljati fašistična načela in Mussolinijeve govore. S sporazumom z Vatikanom je pridobil naklonjenost Katoliške cerkve. Fašisti so organizirali množična zborovanja, na katerih so poveličevali Musollinija. Pod njegovim vodstvom je Italija postala vzor za fašistične sisteme tudi v drugih državah.

Mussolini je bil dober govornik, ki je zaradi majhne postave množicam najraje govoril z balkona. Nanj so trikrat izvedli atentat, vendar neuspešno. Mussolini je v Italiji želel dvigniti število rojstev tako, da je država družine ob rojstvu otrok denarno nagradila in visoko obdavčila samske ljudi. Mussolini je želel Italijo popeljati nazaj k veličini antičnega imperija. Iz Italije je želel narediti veliki imperij, ki bi segal tudi v Afriko. Zato je uporabljal mnoge simbole antičnega Rima (na primer sveženj šibja s sekiro).

Mussolinija so pred koncem vojne ujeli italijanski partizani in ga brez sodnega postopka skupaj s Claro Petacci 28. aprila 1945 ustrelili ter trupli obesili na bencinski črpalki. Njegova vnukinja Alessandra je znana političarka.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 701 je papež postal Janez VI.

Leta 1451 naj bi se rodil italijansko-španski pomorščak Krištof Kolumb. Drugi mogoči datum rojstva je 25. julij 1451.

Leta 1611 je umrl švedski kralj Karl IX.

Leta 1654 je umrl japonski vladar Go Komjo.

Leta 1735 se je rodil ameriški državnik John Adams, predsednik ZDA od leta 1797 do leta 1801. Bil je eden izmed avtorjev deklaracije neodvisnosti. Umrl je leta 1826.

Leta 1816 je umrl Frederick I. Württemberški.

Leta 1818 se je rodil japonski cesarski in vzgojitelj Danšaku Motoda Nagazane.

Leta 1831 so v okrožju Southampton v Virginii ujeli in aretirali pobeglega sužnja Nata Turnerja, ki je vodil najbolj krvav upor sužnjev v vsej zgodovini ZDA.

Leta 1864 se je končala druga vojna za Šlezijo. Vojvoda Frederick in danska krona sta priznala prusko in avstrijsko aneksijo Šlezije, Holsteina in Lauenburga.

Leta 1873 se je rodil mehiški državnik in v letih 1911-1913 predsednik Mehike Francisco Indalecio Madero.

Leta 1905 je ruski car Nikolaj II. uvedel dumo.

Leta 1910 je umrl švicarski človekoljub in Nobelov nagrajenec iz leta 1901 Jean Henri Dunant.

Leta 1941 je Franklin Delano Roosevelt dovolil milijardo ameriških dolarjev pomoči Sovjetski zvezi.

Leta 1947 je bil ustanovljen World Trade Organisation (WTO).

Leta 1961 so Rusi testirali hidrogensko Carsko bombo v bližini naselja Nova Zemlja. Bomba je imela moč 58 megaton in še danes velja za največjo jedrsko eksplozijo. Hruščov je oznanil, da so hoteli znanstveniki preizkusiti bombo z močjo 100 megaton, a so jo zmanjšali, saj bi zaradi eksplozije v Moskvi popokala vsa okna.

Leta 1961 so zaradi trenj sklenili, da bodo Stalinovo truplo premestili iz Leninovega mavzoleja in ga pokopali v bližini Kremlja, na grob pa postavili le enostaven granitni spomenik.

Leta 1970 je Vietnam prizadel hud monsun, ki je terjal 293 žrtev, 200.000 ljudi je ostalo brez domov. Zaradi monsuna pa so bile ustavljene vse bitke v vietnamski vojni.

Leta 1975 je v Španiji po smrti osovraženega diktatorja Francisca Franca kralj postal Juan Carlos.

Leta 1975 je umrl nemški fizik Gustav Ludwig Hertz, ki je leta 1925 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1975 je pri pristajanju na praško letališče strmoglavilo potniško letalo slovenske družbe Inex Adria. Umrlo je 74 ljudi.

Leta 1980 sta Salvador in Honduras podpisala mirovni sporazum, s katerim sta se strinjala glede meje med državama, zaradi katere je leta 1969 nastala t. i. nogometna vojna.

Leta 1981 se je v New Yorku rodila ameriška manekenka in poslovna ženska Ivanka Marie Trump, bolj znana kot hčerka Ivane in Donalda Trumpa.

Obiskovala je zasebni šoli Choate Rosemary Hall in Chapin. Ko je bila na Choateju, je njena mati plačevala le šolnino, saj ni želela, da bi bila njena hči preveč razvajena, Ivanka pa si je sama morala plačevati telefonske račune.

Leta 1983 je na prvih volitvah v Argentini, odkar je leta 1973 z državnim udarom oblast prevzela vojska, zmagala socialno usmerjena Radikalna državljanska zveza.

Leta 1988 je Philip Morris kupil Kraft Foods za 13,1 milijarde dolarjev.

Leta 1991 se je začela bližnjevzhodna mirovna konfrenca v Madridu.

Leta 1997 je bila britanska varuška Louise Woodward obsojena, da je 8-mesečnega Matthewa Eappna tako dolgo tresla, da je umrl.

Leta 2004 se je 163 metrov visoka radijska antena v Peterboroughu, Cambridgeshire, Velika Britanija, zrušila zaradi požara.