Berlinski zid je nemška vlada začela graditi, da bi preprečila odhod svojih državljanov na zahod. Mesto je zid razdelil na dva dela, in ko je bil zahodni Berlin popolnoma obzidan, je bil kot otok sredi vzhodne Nemčije. Zid je dopolnjeval še obsežen varovalni sistem, ki so ga ves čas nadgrajevali.

Zid je dolgo veljal za simbol hladne vojne, ko pa se je končala, je izgubil svojo vrednost; 9. novembra 1989 so ga podrli. 20. obletnico padca zidu Berlinčani tako praznujejo letos, uradno pa sta se Nemčiji spet združili 3. oktobra 1990.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 490 pr. n. š. so Grki porazili Perzijce v bitki na Maratonskem polju. Perzijski kralj Darij je nad Atene poslal vojsko, ki se je izkrcala pri naselbini Maraton na Maratonskem polju. Položaj Atencev je bil zelo težaven, saj niso imeli velike vojske, Špartancem pa ni uspelo pred bitko poslati ojačitev. Poveljstvo nad vojsko so zaupali atenskemu vojskovodji Miltiadu. Grška pehota je bila izredno disciplinirana, z željo obraniti lastno svobodo, Perzijci niso zdržali, umaknili so se na svoje ladje in zapustili Grčijo.

Leta 30 pr. n. š. je umrla egipčanska vladarica Kleopatra.

Leta 875 je umrl svetorimski cesar Ludvik II.

Leta 1099 so križarji v bitki pri Ascalonu premagali Saracene in ustanovili Jeruzalemsko kraljestvo.

Leta 1323 sta Švedska in Novgorodska kneževina v Nöteborgu podpisali sporazum o razmejitvi.

Leta 1332 so uporniki v bitki v Dupplinškem močvirju potolkli vojsko škotskega kralja Brucea.

Leta 1484 je umrl papež italijanskega rodu Sikst IV., s pravim imenom Francesco della Rovere.

Leta 1503 se je rodil Christian III., danski in norveški kralj od leta 1534. Na Danskem je vpeljal reformacijo in vzpostavil protestantsko državno cerkev.

Leta 1689 je umrl papež italijanskega rodu Inocenc XI., s pravim imenom Benedetto Odescalchi.

Leta 1813 je Avstrija napovedala vojno Napoleonu.

Leta 1848 je v Chesterfieldu umrl angleški izumitelj George Stephenson, ki je leta 1814 izdelal prvo parno lokomotivo in v Angliji zgradil železnico.

Do svojega tridesetega leta se je naučil izdelovati stroje, za rudarsko varnostno svetilko si je zaslužil tisoč funtov. Želel je izdelati parni stroj, ki bi lahko poganjal kolesa, nosil sam sebe in še tovor.

Njegov izum se je obnesel in postal je donosen. Leta 1821 se je lotil gradnje železnice od Stocktona do Darlingtona, po njej pa je vozil njegov parni stroj Aktiv. Leta 1823 je zasnoval lastno tovarno lokomotiv, tovarno pa je kasneje vodil njegov sin Robert, ki je med drugim zgradil Viktorijin most čez reko Svetega Lovrenca.

Leta 1851 je Isaac Singer prejel patent za šivalni stroj.

Leta 1861 je umrl ameriški izdelovalec orožja in izumitelj Eliphalet Remington.

Leta 1877 je Asaph Hall odkril Marsovo luno Fobos.

Leta 1887 se je rodil avstrijski fizik Erwin Schrödinger.

Leta 1883 je v amsterdamskem živalskem vrtu umrla zadnja južnoafriška quagga, rumenorjava zebra, ki je imela črte le na sprednjem delu telesa.

Leta 1896 so v pritoku reke Klondike na severu Kanade odkrili zlato, kar je sprožilo zlato mrzlico.

Leta 1898 je bilo konec spopadov v vojni med ZDA in Španijo.

Leta 1898 so si ZDA priključile Havaje.

Leta 1900 je umrl ameriški astronom in astrofizik James Edward Keeler.

Leta 1908 je s tekočega traku Fordove tovarne v Detroitu prišel prvi avtomobil modela T.

Leta 1914 so se s cersko bitko začeli pravi spopadi med avstro-ogrsko vojsko in Srbijo. Avstro-ogrska vojska je mejo prestopila na Drini, 9. korpus 2. armade je zavzel Šabac. Srbi napada iz Bosne niso pričakovali, svoje sile so hitro prerazporedili in pripravili načrt za bitko, ki je trajala do 14. avgusta. Avstrijski general Frank je sprevidel, da je bitka izgubljena in umaknil svoje sile na levi breg Drine. V cerski bitki je sodelovalo okoli 200.000 vojakov avstro-ogrske vojske in okoli 180.000 srbskih vojakov. Na srbski strani je padlo okoli 19.000 vojakov, na avstrijski pa 25.000.

Leta 1914 je Velika Britanija napovedala vojno Avstro-Ogrski.

Leta 1914 je umrl irsko-ameriški inženir John Philip Holland.

Leta 1919 se je rodila angleška astronomka Eleanor Margaret Peachey Burbidge.

Leta 1919 je vojska Kraljevine SHS zasedla Prekmurje.

Leta 1924 se je rodil pakistanski predsednik Mohamed Zia Ul Hak.

Leta 1932 se je rodila tajska kraljica Sirikit, žena kralja Bhumibola Aduljadeja, bolj znanega kot Rama IX.

Leta 1938 se je Hitler v temeljitih pripravah na vojno odločil in objavil splošno mobilizacijo.

Leta 1944 se je maršal Tito v Neaplju prvič sešel z Winstonom Churchillom, ki je Jugoslaviji zagotovil pravico do Istre, ne pa tudi do Trsta.

Leta 1945 je ZSSR zasedla Severno Korejo, Sahalin in Kurilske otoke.

Leta 1949 so države članice Organizacije združenih narodov izdale nove mednarodne sporazume – tako imenovano ženevsko konvencijo, ki je med drugim priznavala enak pravni položaj partizanom in pripadnikom rednih vojsk.

Leta 1953 je Sovjetska zveza preizkusila svojo prvo vodikovo bombo.

Leta 1960 so izstrelili Echo I, prvi komunikacijski satelit.

Leta 1973 je v Zürichu umrl švicarski fiziolog Walter Rudolf Hess, ki je leta 1949 skupaj z Antoniem Egasom Monizem prejel Nobelovo nagrado za medicino, in sicer za raziskave srednjih možganov in njihove vloge pri usklajevanju delovanja notranjih organov.

Leta 1979 je umrl rusko-britanski kemik Ernst Boris Chain, ki je za svoje delo leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za medicino za kemični del iznajdbe pri pridobivanju penicilina.

Leta 1981 je ameriško računalniško podjetje IBM predstavilo prvi osebni računalnik (PC).

Leta 1985 je v trčenju boeinga 747 v japonsko goro Mount Ogura umrlo 520 ljudi.

Leta 1989 je umrl ameriški fizik William Bradford Shockley, ki je za svoje delo leta 1956 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1992 so Kanada, ZDA in Mehika končale pogajanja o severnoameriški gospodarski zvezi Nafta.

Leta 1996 je umrl armenski astronom in astrofizik Viktor Amazaspovič Ambarcumjan.