Rodil se je 3. avgusta 1872 v Charlottenlundu in je bil prvi kralj Norveške po razpadu zveze Norveška-Švedska leta 1905.

Kralj, ki je bil v mladosti znan kot danski princ Carl – oče je bil danski kralj Frederick VIII., starejši brat pa danski kralj Christian X. (sicer je Haakon VII. sam prej postal kralj Norveške kot pa oče oziroma brat Danske), njegov dedek po materini strani pa je bil švedski kralj Karl IV. – se je leta 1896 poročil s svojo sestrično, valižansko princeso Maud. Njun sin Olav (kasneje norveški kralj Olav V.) je bil rojen 2. julija 1903.

Po razpadu zveze med Švedsko in Norveško je komite norveške vlade izbiral kralja med več kraljevimi družinami po Evropi. Kmalu je princ Carl postal glavni pretendent na prestol, saj je imel potomca, poleg tega pa je bil poročen s članico britanske kraljeve družine. Carl je bil sicer polaskan nad ponudbo, da bi zavzel prestol novonastale države, a je zahteval, da se ljudstvo na referendumu odloči, ali si želi imeti monarhijo ali pa hoče republiko. Po referendumu, na katerem se je 79 odstotkov ljudi odločilo za kraljevino, je vlada 18. novembra 1905 Carlu tudi uradno ponudila prestol. Ko je Carl še isti večer sprejel ponudbo s predhodnim dovoljenjem dedka, danskega kralja Christiana IX., je postal kralj Haakon VII. Haakon je bil uradno kronan za kralja v katedrali Nidaros v Trondheimu 22. junija 1906. Haakon je kmalu pridobil spoštovanje in zaupanje svojih državljanov, še posebno med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri uporu proti nemški okupaciji. Ko je umrl v 85. letu starosti, je Haakon državi vladal 52 let.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1327 je umrl angleški kralj Edvard II.

Leta 1452 se je rodil italijanski dominikanski menih, pridigar in reformator Girolamo Hieronymus Savonarola. V Firencah je pridigal proti moralni pokvarjenosti, leta 1498 pa so ga sežgali kot krivoverca.

Leta 1576 je umrl italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar Gerolamo Cardano.

Leta 1756 se je rodil škotski inženir in gradbenik John Loudon McAdam.

Leta 1792 so v Parizu razglasili prvo francosko republiko. S tem se je končala več sto let trajajoča burbonska monarhija. Pred tem so avgusta francoskega kralja Ludvika XVI. in njegovo ženo Marijo Antonietto zaprli, naslednje leto pa so ju obglavili.

Leta 1860 je umrl nemški filozof Arthur Schopenhauer, pogosto imenovan filozof pesimizma. Ostro je nasprotoval razvoju nemške filozofije po Kantu, zanikal je vse novejše pridobitve in dognanja ter skušal vrniti filozofijo k njenim temeljnim problemom. Poudarjal je vlogo (morda nezavedne) volje iz katere je umetnost edini izhod.

Leta 1866 se je v Rouenu rodil francoski zdravnik in mikrobiolog Charles Jules Henry Nicolle. Odkril je, da pegavico prenaša bela uš in s svojim odkritjem omogočil zatiranje te bolezni. Uspešen je bil tudi pri preprečevanju davice in tuberkoloze. Leta 1928 je prejel Nobelovo nagrado za medicino. Umrl je 28. februarja 1936 v Tunisu.

Leta 1905 so v Šentvidu odprli Zavod sv. Stanislava.

Leta 1907 se je rodil angleški geofizik sir Edward Crisp Bullard.

Leta 1909 se je v Nkrofulu v Zlati obali rodil ganski politik Kwame Nkrumah, ki je bil predsednik vlade kolonije Zlata obala, od leta 1957 države Gane. V začetku leta 1966 je bil odstavljen in je pobegnil v Gvinejo. Umrl je 27. aprila 1972 v Bukarešti.

Leta 1914 sta kapitulirala nemška kolonija Nova Gvineja in Bismarckovo otočje.

Leta 1949 so na Kitajskem oblikovali centralno ljudsko vlado, ki jo je vodil Mao Zetong. Vlada je 1. oktobra razglasila Ljudsko republiko Kitajsko. Od ustanovitve je bil Mao njen predsednik, vendar pa dokaj nedejaven do sredine petdesetih let. Takrat je začel več reformnih gibanj, s katerimi je želel vzpodbuditi gospodarski in politični razvoj. Leta 1966 je začel kulturno revolucijo, dramatičnim poskusom radikalizacije države in preprečitve stagnacije.

Leta 1949 je z združitvijo ameriške, britanske in francoske okupacijske cone nastala Zvezna republika Nemčija.

Leta 1950 je umrl angleški astrofizik, matematik in kozmolog Edward Arthur Milne.

Leta 1951 se je rodil čečenski voditelj Aslan Alijevič Mashadov.

Leta 1956 so nasprotniki nikaragovskega diktatorja Anastasija Somoze nanj izvedli atentat, za katerim je Somoza umrl osem dni kasneje.

Leta 1957 je umrl norveški kralj Haakon VII.

Leta 1972 je filipinski predsednik Ferdinand Marcos razglasil izredno stanje v državi. Ob tem je dal zapreti več tisoč nasprotnikov režima.

Leta 1991 so v Armeniji izvedli referendum o neodvisnosti.

Leta 1993 je predsednik Rusije Boris Jelcin razpustil parlament. Poslanci naj bi blokirali delo skupščine in volitve. Uporni poslanci so se zaprli v zgradbo parlamenta, od koder so jih spravili s pomočjo vojske 1. oktobra.

Leta 1996 so na letališču v Bogoti na letalu predsednika Kolumbije Ernesta Sampera, ki je bilo pripravljen na polet, prejeli anonimno sporočilo, da je v letalu heroin. Predsednik je bil osumljen, da ima zveze z narkomafijo. Vlada je kmalu po tem dogodku sporočila, da so nasprotniki predsednika podtaknili štiri kilograme heroina.

Leta 1999 je v potresu na Tajvanu umrlo več kot 2.100 ljudi, brez strehe nad glavo pa jih je ostalo še štirikrat toliko.

Leta 2001 je vesoljsko plovilo Deep Space 1 letelo 2.200 kilometrov stran od kometa Borrelly.

Leta 2004 je umrl Bob Mason, britanski igralec. Rodil se je leta 1952.

Leta 2007 je umrla ameriška igralka Alice Ghostley, rojena leta 1926.