Na današnji dan je boeing 747 eksplodiral in 'pristal' v morju ob Mombaju. Foto: EPA
Na današnji dan je boeing 747 eksplodiral in 'pristal' v morju ob Mombaju. Foto: EPA
Elizabeth Ross
Prva je zašila ameriško zastavo.
Porfirio Diaz
Diaz je na današnji dan zavzel Mexico City.
Abraham Lincoln
Na današnji dan je Abraham razglasil svobodo vseh sužnjev v ZDA.
Fidel Castro
Njegove čete so leta 1959 izvedle državni udar. Foto: EPA
Bečara El Kuri
Libanonski predsednik Bečara El Kuri je umrl na današnji dan leta 1964.
Brunejska zastava
Brunej je na današnji dan postal neodvisna država.
George Bush starejši
Kot prvi predsednik ZDA je spregovoril v avstralskem parlamentu.
Evro
Na današnji dan je v 12 državah Evropske unije evro postal uradno plačilno sredstvo. Foto: EPA
Luiz Da Silva
Rodil se je leta 1945 v Vargem Grandu.

Letalo je vzletelo iz letališča Santacruz v Mumbaju in je bilo namenjeno v Dubaj, ko je zaradi težav z tehnično opremo doživelo nesrečo in padlo v Arabsko morje.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 153 pr. n. št. so prvič praznovali novo leto.

Leta 46 pr. n. št. je Gaj Julij Cezar spremenil koledar, tako da se je leto začenjalo prvega januarja in ne prvega marca, kot se je začenjalo do takrat.

Leta 404 so v Rimu priredili zadnje tekmovanje gladiatorjev.

Leta 1384 je umrl navarski kralj Karl II.

Leta 1431 se je rodil papež Aleksander VI., ki se je predtem imenoval Rodrigo de Borja y Doms. V zgodovino cerkve se je vpisal s svojim razuzdanim življenjem, korupcijo in tiranijo.

Leta 1438 je Albert II. Habsburški postal madžarski kralj.

Leta 1449 se je rodil italijanski državnik Lorenzo de Medici.

Leta 1484 se je rodil švicarski reformator in humanist Ulrich Zwingli. Svoj nov cerkveni red je uveljavljal v Zürichu zlasti po letu 1523.

Leta 1502 so raziskovalci prispeli na področje današnjega Rio de Janeira.

Leta 1515 je umrl francoski kralj Ludvik XII.

Leta 1516 se je rodila žena švedskega kralja Gustava I. Margareta Leijonhufvud.

Leta 1559 je umrl norveški in danski kralj Christian III.

Leta 1622 je papeški koncil sprejel 1. januar kot začetek novega leta. Prej je za prvi dan novega leta veljal 25. marec.

Leta 1651 so Charlesa II. okronali za škotskega kralja.

Leta 1700 so v Rusiji vpeljali julijanski koledar.

Leta 1707 je bil za portugalskega kralja okronan Juan V.

Leta 1752 se je rodila ameriška šivilja Elizabeth Griscom Ross, ki je sešila prvo ameriško zastavo.

Leta 1785 je začel izhajati The Daily Universal Register, ki so ga pozneje preimenovali v The Times.

Leta 1797 je Albany postal prestolnica New Yorka.

Leta 1801 je bila sklenjena zveza med Kraljestvom Velike Britanije in Kraljestvom Irske. Nastala je nova država Velika Britanija.

Leta 1801 je italijanski astronom Giuseppe Piazzi odkril asteroid Ceres 1.

Leta 1804 je Haiti postal samostojna država.

Leta 1808 so ZDA prepovedale uvoz afriških sužnjev.

Leta 1861 je Porfirio Diaz osvojil Mexico City.

Leta 1863 se je rodil francoski pedagog Pierre de Coubertin, pobudnik olimpijskih iger moderne dobe.

Leta 1863 je Abraham Lincoln razglasil svobodo vseh sužnjev v južnih državah ZDA.

Leta 1867 je švedsko podjetje Alfred Nobel & Co. začelo izdelovati dinamit.

Leta 1880 se je začela gradnja Panamskega prekopa.

Leta 1887 se je rodil vodja nemške vojaške obveščevalne službe admiral Wilhelm Canaris. Canaris se je udeležil zarote proti Hitlerju. Aprila leta 1945 so ga obesili.

Leta 1887 je bila angleška kraljica Viktorija okronana za imperatorko Indije.

Leta 1890 se je rodil slovenski geograf Anton Melik.

Leta 1893 so na Japonskem začeli uporabljati gregorijanski koledar.

Leta 1894 je umrl nemški fizik Heinrich Hertz.

Leta 1895 se je rodil direktor FBI-ja in ameriški tožilec John Edgar Hoover.

Leta 1899 se je končala vladavina Špancev na Kubi.

Leta 1901 so se britanske kolonije Novi južni Wales, Queensland, Victoria, Južna Avstralija in Zahodna avstralska federacija združile v avstralski Commonwealth. Edmund Barton je postal prvi premier.

Leta 1904 se je rodil pakistanski predsednik Fazal Ilahi Čaudhry.

Leta 1908 so na newyorškem Times Squaru ob polnoči prvič spustili kroglo, katere spust je simbolno zaznamoval začetek novega leta.

Leta 1908 so v Veliki Britaniji prvič izplačali pokojnine. Upokojeni, ki so bili starejši od 70 let, so prejeli pet šilingov (danes 25 penijev) na teden.

Leta 1909 se je rodil ameriški astronavt, častnik in senator iz Ohia John Glenn.

Leta 1912 se je rodil britanski dvojni agent Harold Adrian Russell, bolj znan kot Kim Philby.

Leta 1912 je bila ustanovljena Republika Kitajska.

Leta 1914 se je v Veselah rodil Anton Wutte - Janez, ki je bil med letoma 1944 in 1945 član POOF-a za Koroško, od leta 1963 do 1979 pa je predaval zgodovino in zemljepis na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu.

Leta 1934 je otok Alcatraz postal ameriški zvezni zapor.

Leta 1937 je Anastasio Somoza postal predsednik Nikaragve.

Leta 1942 je 26 držav v Washingtonu podpisalo deklaracijo o Združenih narodih. To so bile ZDA, Združeno kraljestvo, ZSSR, Kitajska, Avstralija, Belgija, Kanada, Kostarika, Kuba, Češkoslovaška, Dominikanska republika, Salvador, Grčija, Gvatemala, Haiti, Honduras, Indija, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Nikaragva, Norveška, Panama, Poljska, Južnoafriška republika in Jugoslavija.

Leta 1956 je Sudan postal neodvisna država.

Leta 1958 je bila ustanovljena Evropska skupnost.

Leta 1959 so čete Fidela Castra izvedle državni udar in s položaja predsednika odstranile kubanskega predsednika Fulgencia Batisto.

Leta 1960 je Kamerun postal neodvisna država.

Leta 1962 je Zahodna Samoa postala od Nove Zelandije neodvisna država.

Leta 1964 je umrl libanonski predsednik Behara El Kuri.

Leta 1971 so na vseh ameriških televizijah prepovedali oglaševanje cigaret.

Leta 1973 so bile Danska, Velika Britanija in Irska sprejete v Evropsko skupnost.

Leta 1981 je bila Grčija sprejeta v Evropsko skupnost.

Leta 1984 je Brunej postal neodvisna država.

Leta 1985 je Ernie Wise prvi v Veliki Britaniji klical s prenosnega telefona. Poklical je družbo Vodafone.

Leta 1986 sta bili Španija in Portugalska sprejeti v Evropsko skupnost.

Leta 1993 je pod pritiskom Državljanskega foruma in drugih skupin, ki so se borile za državljanske pravice, padla češkoslovaška vlada. Nastali sta novi državi, Češka in Slovaška.

Leta 1995 je uradno začela delovati Svetovna trgovinska organizacija. Organizacija ima sedež v Ženevi, vanjo pa je vključenih 146 držav članic.

Leta 1995 so bile Švedska, Avstrija in Finska sprejete v Evropsko unijo.

Leta 1995 je umrl madžarsko-ameriški fizik in matematik Eugene Paul Wigner, ki je leta 1963 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1998 so v vseh restavracijah in barih v Kaliforniji prepovedali kajenje.

Leta 1999 je Evropska unija uvedla skupno denarno valuto evro in tako je zaživela Evropska monetarna unija. V 11 državah so z evri začeli plačevati leta 2001.

Leta 2001 je bil prvi dan tretjega tisočletja.

Leta 2002 je v 12 državah Evropske unije evro postal uradno plačilno sredstvo.

Da Silva je bil konec leta 2002 izvoljen za predsednika države, na tem mestu pa je nasledil Fernanda Henriqueja Cardoso.

Leta 2005 se je začelo enoletno slovensko predsedovanje organizaciji Ovse.

Leta 2008 se je začelo polletno predsednovanje Slovenije Evropski uniji.