Na poroki se je zbralo 3.500 gostov, med njimi tudi Camilla Parker Bowles skupaj z možem, prek televizijskega prenosa pa naj bi si poroko ogledala okrog milijarda ljudi po vsem svetu. Poroke so se udeležile vse kraljeve družine, razen španskega kralja Juana Carlosa, ki se slovesnosti ni udeležil zaradi spornega območja na Gibraltarju.

Poleg tega so se slavja udeležili vsi predsedniki evropskih držav z izjemo grškega predsednika Karamanlisa, ki je povabilo odklonil, zato ker je princ Charles povabil svojega prijatelja, sicer grškega kralja v izgnanstvu Konstantina II. Tudi irski predsednik Patrick Hillery se poroke na predlog premierja Charlesa J. Haugheya zaradi Severne Irske ni udeležil.

Lady Diana je ob poroki dobila naziv princesa Velška in Njeno kraljevsko visočanstvo, pozneje pa so jo zaradi njene priljubljenosti in prijaznosti klicali princesa Diana. Par je po poroki zaživel v Highgrovu v Gloucestershiru in v palači Kensington. Že pred poroko je princesa zbujala veliko zanimanja pri novinarjih, ki se je po poroki le še stopnjevalo, tako da so paparaci spremljali vsak njen gib. Buckinghamska palača je zaroko med princem in Diano objavila 24. februarja 1981. Diana je bila prva Angležinja, ki se je po letu 1659 poročila s prestolonaslednikom.

Kmalu po poroki se je zakon našel na trhlih tleh, saj so kritiki princeso opisovali kot neuravnovešeno in temperamentno. Poleg tega je bil za razdor v zakonu kriv tudi Charles in že pet let po pravljični poroki ali poroki stoletja, kot so jo imenovali, je bil zakon v popolnem razsulu.

Najbolj ironično je, da sta si bila princesa in princ v marsičem podobna – oba sta imela nesrečno otroštvo, svoj status v javnem življenju sta jemala izredno resno, veliko časa pa sta namenjala tudi dobrodelnosti.

V zakonu sta se jima rodila dva sinova, princ William Velški 21. junija 1982, princ Henry Velški pa 15. septembra 1984. Po rojstvu princaWilliama je princesa padla v globoko poporodno depresijo, ki se je pozneje razvila v bulimijo. Večkrat je tudi poskušala samomor. Oba sta priznala, da sta imela več razmerij. Princ je priznal zvezo s Camillo, princesa pa med drugim z vojaškim oficirjem. Za javnost sta ostala par, sicer pa sta živela ločeno, on v Highroveu, ona v palači Kensington.

V začetku devetdesetih let so tudi mediji opazili, da se ne razumeta najbolje, tudi uradno sta začela živeti ločeno od 9. decembra 1992, ločitev pa je bila dokončna 28. avgusta 1996. Baje naj bi princu Charlesu Camilla Parker Bowles izbrala 19-letno Diano kot potencialno nevesto, ki je takrat delala v otroškem vrtcu v Knightsbridgeu.

Sicer pa Camilla, velika Charlesova ljubezen, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ni bila primerna žena zanj, saj je bila 16 mesecev starejša od njega, ni bila nedolžna in je imela premalo aristokratske krvi. Tako se je leta 1973 poročila s polkovnikom Andrewom Parkerjem Bowlesom, a kljub temu ni nikoli nehala prijateljevati s princem in sedanjim možem.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1014 je bizantinski cesar Vasilij II. na Belasici pri Strumici premagal Bolgare s Samuelom na čelu. Vasilij je po zmagi ukazal oslepiti okoli 14.000 Samuelovih vojakov – podatek je najbrž pretiran, vsakemu stotemu je pustil eno oko in take vojake je poslal domov. Ob pogledu na tako vojsko je Samuel dobil hud srčni napad in po dveh dneh umrl.

Leta 1099 je umrl Francoz Otto iz Lageryja, bolj znan kot papež Urban II.

Leta 1507 je umrl nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf Martin Behaim.

Leta 1567 je bil James VI. v Stirlingu okronan za škotskega kralja.

Leta 1588 je angleška mornarica pri Gravelinesu premagala špansko ladjevje, ki je tega dne doseglo skrajno jugozahodno točko angleške obale. Španija je za vedno izgubila prevlado na morju in mesto vodilne pomorske države. Angleži so namreč vztrajno napadali in ropali španske ladje, ki so iz čezmorskih dežel prevažale v domovino zlato in druge bogate tovore. Zaradi napadov in angleške pomoči nizozemskemu osvobodilnemu gibanju in želje po popolni prevladi se je Španija na boj začela pripravljati že leta 1586. V boj se je odpravila 31. maja s 131 ladjami, v Rokavskem prelivu pa naj bi se združili z vojsko parmskega zaveznika. Angleži so jih čakali v zasedi, jim zapluli v hrbet in jih šest dni obstreljevali s topovi. Špansko armado je rešil ugoden veter in pobegnili so lahko v Severno morje.

Leta 1644 je umrl Italijan Maffeo Barberini, bolj znan kot papež Urban VIII.

Leta 1805 se je rodil francoski politični mislec in zgodovinar Alexis de Tocqueville.

Leta 1833 je umrl angleški aktivist proti suženjstvu William Wilberforce.

Leta 1839 je umrl francoski matematik in inženir Gaspard de Prony.

Leta 1851 je A. de Gasparis odkril asteroid 15 Eunomia.

Leta 1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini. Leta 1922 je postal predsednik vlade, čez štiri leta pa je vpeljal diktaturo fašistične stranke in se razglasil za vodjo – dučeja. Vodil je agresivno zunanjo politiko, leta 1935 je začel vojno proti Etiopiji, Italijo pa je povezal v os Rim – Berlin. V španski državljanski vojni je podpiral generala Franca in leta 1940 pahnil Italijo v 2. svetovno vojno. Neuspehi v vojni so mu nakopali opozicijo. 3. septembra 1943 so se v Italiji začele izkrcavati zavezniške sile. Boji na Siciliji so trajali samo dva meseca, nato britanske in kanadske sile preplule Messinski preliv in se izkrcale na Apeninskem polotoku. Benito Mussolini je bil prisiljen odstopiti, zamenjal ga je maršal Pietro Badoglio. Mussolinija so aretirali, iz zapora pa so ga rešili Nemci in ga postavili za šefa marionetne fašistične republike v severni Italiji. 28. aprila 1945 so ga ujeli italijanski partizani in ga ustrelili.

Leta 1898 se je rodil avstrijsko-ameriški fizik Isidor Issac Rabi, ki ima velike zasluge za razvoj radarja, opravil pa je številne raziskave spektra radijskih frekvenc v atomih in molekulah in raziskave atomskega jedra in nevtrona. Leta 1944 je prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1988.

Leta 1900 je v Monzi anarhist Gaetano Bresci ubil italijanskega kralja Umberta I. Atentat nanj je bilo maščevanje za “milanski pokol”. Kralj Umberto I je namreč leta 1898 ukazal streljati na mirne demonstrante.

Leta 1905 se je v Jonkopingu rodil švedski diplomat Dag Hammarskjöld. Organizacijo združenih narodov je vodil od leta 1953 do 18. septembra leta 1961, ko je umrl v letalski nesreči. Letalska nesreča se je zgodila v Severni Rodeziji, ko se je odpravljal na pogovore s katanškim voditeljem Moisom Čombejem. Posmrtno so mu podelili Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1907 je Robert Baden-Powell ustanovil gibanje skavtov.

Leta 1914 se je začela prva svetovna vojna.

Leta 1941 sta Japonska in vichyjska Francija podpisali sporazum o skupni obrambi Indokine.

Leta 1941 so nemške okupacijske oblasti v Sloveniji ustanovile vojaško sodišče in začele streljati talce. Osumljence so zapirali predvsem v Begunjah.

Leta 1947 so po nadgradnji pomnilnika znova zagnali računalnik ENIAC, ki je neprekinjeno deloval še osem let.

Leta 1957 je bila ustanovljena Mednarodna agencija za atomsko energijo.

Leta 1958 je ameriški kongres ustanovil Naso.

Leta 1979 je umrl nemško-ameriški sociolog in filozof Herbert Marcuse.

Leta 1990 je umrl avstrijski kancler judovskega rodu Bruno Kreisky. Od leta 1967 je vodil avstrijsko Socialistično stranko, zvezni kancler pa je bil od leta 1970 do 1983. Bruno Kreisky je bil eden od veteranov evropske socialdemokracije. Rodil se je 22. januarja 1991 na Dunaju.

Leta 1993 je izraelsko sodišče ovrglo vse obtožbe proti Johnu Demjanjuku, domnevnem mučitelju iz koncentracijskega taborišča Treblinka.

Leta 1994 je umrla angleška kemičarla Dorothy Crowfoot Hodgkin, ki je za svoje delo leta 1964 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 2001 je v Cieszyinu umrl poljski politik Edward Gierek, ki je pred in med drugo svetovno vojno v Franciji in Belgiji organiziral odporniško gibanje. Deset let je bil prvi sekretar Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije, leta 1980 je moral zaradi nemirov v državi odstopiti. Rodil se je 6. januarja 1913 v Porabki.