Binet se je rodil 11. julija 1857. Prvi moderen test inteligentnosti se v celoti imenuje Binet-Simonova lestvica inteligentnosti. Izdal jo je leta 1905. Njegov prvoten načrt pri sestavi lestvice je bilo ugotavljanje, kateri učenci in študentje potrebujejo pomoč pri učenju.

Skupaj s sodelavcem Theodorjem de Simonom je objavil popravke testa v letih 1908 in 1911. Po njegovi smrti je popravek testa objavil še Lewis M. Terman z univerze Stanford leta 1916. Ta popravek testa, ki ga imenujemo Stanford-Binetov inteligenčni test, bolj znan kot IQ-test, še vedno uporabljamo pri ugotavljanju IQ-ja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 707 je umrl papež Janez VII.

Leta 1009 je cerkev Svetega pogreba v Jeruzalemu popolnoma porušil fatimidski kalif Al Hakim Amr Alah.

Leta 1016 so Danci premagali Sase v bitki pri Ashingdonu.

Leta 1127 se je rodil japonski vladar Go-Širakava.

Leta 1405 se je rodil papež italijanskega rodu Pij II., s pravim imenom Enea Silvio Piccolomini.

Leta 1417 je umrl papež Gregor XII., s pravim imenom Angelo Coraria.

Leta 1503 je umrl papež Pij III., s pravim imenom Francesco Todeschini Piccolomini.

Leta 1663 se je rodil avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu Evgen Savojski.

Leta 1679 se je rodila ameriška tožnica v salemskih sojenjih čarovnic Ann Putnam mlajša.

Leta 1685 je francoski kralj Ludvik XIV. preklical Nantski edikt, ki je varoval francoske protestante.

Leta 1748 je bil v Aachnu podpisan aachenski mir, s katerim se je končala avstrijska nasledstvena vojna.

Leta 1787 se je rodil ameriški inženir Robert Livingston Stevens.

Leta 1831 se je rodil nemški cesar Friderik III.

Leta 1845 je umrl francoski astronom grof Jacques-Dominique Cassini IV.

Leta 1859 se je v Parizu rodil francoski filozof in začetnik nove metafizike Henri Bergson. V središču njegove filozofije je pojem časa. Leta 1927 je prejel Nobelovo nagrado. Pomembnejša dela so: Esej o neposrednih podatkih zavesti, Materija in spomin, Esej o smehu, Ustvarjalna evolucija in Dva vira morale in religije.

Leta 1860 se je s pekinško konvencijo in Tientskinskim sporazumom končala druga opijska vojna.

Leta 1867 so Američani tudi uradno prevzeli Aljasko, ki so jo za 7,2 milijona dolarjev kupili od Rusov.

Leta 1868 so narodno zavedni Slovenci v Šempasu na Primorskem sklicali tretji slovenski tabor. Primorski Slovenci so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih šol in slovenske univerze.

Leta 1893 se je rodil japonski ustanovitelj makrobiotike Georges Ošava.

Leta 1898 so ZDA prevzele oblast nad Puertom Ricom.

Leta 1902 se je rodil nemški fizik in matematik Ernst Pascual Jordan.

Leta 1908 je Belgija anektirala Kongo.

Leta 1912 se je začela prva balkanska vojna.

Leta 1915 se je začela tretja soška bitka in trajala do 4. novembra 1915. Načrt je predvideval napad z mostišča pri Plavah, napad na Vrh in glavni udar na goriško mostišče, ki bi mu sledilo zavzetje Gorice. V tej ofenzivi so Italijani uporabili tudi letalstvo.

Leta 1918 so Čehi zavzeli Prago in se odpovedali habsburški nadvladi.

Leta 1921 je umrl bavarski kralj Ludwig III.

Leta 1922 je bila ustanovljena britanska medijska družba BBC.

Leta 1929 se je rodila predsednica Nikaragve Violeta Chamorro.

Leta 1931 je umrl ameriški izumitelj Thomas Alva Edison. Bil je samouk, proslavil pa se je s pomembnimi izumi s področja telegrafije. Med Edisonovimi številnimi iznajdbami so fonograf, predhodnik gramofona, megafon in akumulator.

Leta 1939 se je rodil morilec Johna F. Kennedyja Lee Harvey Oswald.

Leta 1940 je vichyjska Francija objavila Statut Judov.

Leta 1943 se je rodil slovenski ekonomist in politik Andrej Bajuk.

Leta 1944 je Adolf Hitler ukazal ustanovitev nemške narodne milice.

Leta 1944 je Sovjetska zveza vdrla v Češkoslovaško.

Leta 1945 so Rusi dobili ameriški načrt gradnje plutonijeve bombe. Dostavil ga jim je Klaus Fuchs iz nacionalnega laboratorija Los Alamos.

Leta 1964 je svetovni sejem v New Yorku po pol leta prve sezone zaprl svoja vrata.

Leta 1968 so policisti med racijo v stanovanju Johna Lennona in Yoko Ono našli 11 gramov marihuane. Oba sta izjavila, da sta kriva posedovanja mamil, zato ju je sodnik oglobil s 150 funtov kazni.

Leta 1977 je RAF (Red Army Faction) ugrabil Hannsa-Martina Schleyerja in letalo nemške letalske družbe Lufthansa. Drama se je končala, ko je nekaj članov RAF-a storilo samomor, Schleyerja pa so ubili. Med teroristi so samomor naredili Andreas Baader, Gudrun Ensslin in Jan-Carl Raspe.

Leta 1982 je umrla prva dama ZDA Elizabeth "Bess" Virginia Truman.

Leta 1993 je Andreas Papandreou začel drugi mandat kot premier Grčije.

Leta 1998 je v Nigeriji zaradi eksplozije naftovoda umrlo najmanj 700 ljudi.

Leta 2003 je bolivijski predsednik Gonzalo Sánchez de Lozada prisiljen k odstopu s položaja. Lozada je moral tudi zapustiti državo.