Leta 1930 je neodvisno od Voroncov-Veljaminova na podlagi razsutih zvezdnih kopic odkril absorpcijo svetlobe v medzvezdnem prahu, kar je privedlo do današnjega spoznanja prave oblike naše Galaksije.

Leta 1914 so ga vpoklicali v švicarsko vojsko. Maja 1915 je prišel v ZDA, kjer je na povabilo Franka Schlesingerja začel delati na Observatoriju Allegheny v Pittsburghu, Pensilvanija, kasneje pa na Observatorjiu Lick. Izkazal se je kot zelo dober in vesten opazovalec. Leta 1922 je z direktorjem Observatorija Lick Campbellom odšel v Wallal v Avstralijo meriti odklon svetlobnega curka med popolnim Sončevim mrkom. Campbell je za potrditev Einsteinove splošne teorije relativnosti želel doseči še bolj natančne vrednosti od Crommelinovih in Eddingtonovih iz leta 1919 (1,61 ± 0,3 kotne sekunde). Na tej odpravi so izmerili odklon 1,75" ± 0,09", kar se je še bolj skladalo z Einsteinovo napovedjo.

Po končani gimnaziji je Trumpler najprej nekaj časa delal v banki. Leta 1906 je začel na Univerzi v Zürichu študirati astronomijo, fiziko in matematiko. Leta 1910 je doktoriral na Univerzi v Gottingenu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1526 je turški sultan Sulejman II. Veličastni zasedel Budim, potem ko je premagal Madžare na Mahaškem polju. Budim je postal središče Budimpeštanskega pašaluka, province Otomanskega cesarstva za celih stopetdeset let.

Leta 1624 se je rodil angleški zdravnik Thomas Sydenham.

Leta 1721 se je s podpisom mirovne pogodbe v Nystadu končala vojna med Rusijo in Švedsko. Rusija si je z njo zagotovila varen izhod na Baltik.

Leta 1771 se je rodil škotski raziskovalec Mungo Park, ki je raziskoval Afriko.

Leta 1855 se je v Blankenburgu rodil nemški arheolog Robert Koldewey, ki je med letoma 1899 in 1917 raziskoval Babilon in dokazal, da je to biblijsko mesto resnično obstajalo, in sicer južno od Bagdada. Umrl je 2. aprila 1925 v Berlinu.

Leta 1857 se je rodil ameriški astronom James Edward Keeler.

Leta 1892 se je rodil ameriški fizik Arthur Holly Compton, ki je za svoje delo leta 1927 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1898 se je rodil ameriški kemik in izumitelj Waldo Lonsbury Semon.

Leta 1898 je bila v Ženevi ubita avstro-ogrska cesarica Elizabeta, žena Franca Jožefa, bolj znana kot Sissi. Atentat je izpeljal anarhist Luigi Luceni. Sisi je bila nedvomno ena najbolj priljubljenih kronanih glav vseh časov. Rodila se je 24. decembra 1837 v Münchnu.

Leta 1919 je bila v Saint Germainu podpisana mirovna pogodba med antanto in Avstrijo. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z rapalsko pogodbo 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Avstriji je bilo prepovedano povezovanje z Nemčijo, kot separacijo pa so zaveznikom izročili svojo mornarico.

Leta 1920 se je začel študij na Univerzi v Ljubljani. V prvem letu se je vpisalo 741 slušateljev, največ na tehniško fakulteto, 234 na pravno fakulteto, nekaj manj kot 100 slušateljev je bilo sprejeto na filozofsko in teološko fakulteto, na medicinsko pa 63.

Leta 1920 se je rodil italijanski avtomobilski inženir Fabio Taglioni.

Leta 1920 se je začel študij na Univerzi v Ljubljani. V prvem letu se je na Univerzo vpisalo 741 slušateljev.

Največ slušateljev se je vpisalo na tehniško fakulteto, 234 na pravno fakulteto, nekaj manj kot 100 slušateljev je bilo sprejeto na filozofsko in teološko fakulteto, na medicinsko pa 63.

Čeprav so bile določene akademije (predvsem filozofska in teološka) ustanovljene že v 17. stoletju, je bila univerza, sprva pod imenom Ecoles centrales, prvič ustanovljena šele leta 1810 v času Napoleonovih Ilirskih provinc, a je bila kmalu za tem, ko si je Avstrija povrnila oblast nad Slovenijo, ukinjena.

V juliju 1919 v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu, je bilo 31. avgusta imenovanih prvih 18 profesorjev. Uradno je bila univerza ustanovljena 1. septembra 1919. 12. novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje. Glavna zgradba univerze, Rektorat Univerze (Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana), se nahaja v samem središču Ljubljane v Deželnem dvorcu.

Trenutna (41.) rektorica Univerze je dr. Andreja Kocijančič, njen predhodnik (40.) pa je bil dr. Jože Mencinger.

Leta 1933 se je rodil ruski vesoljec Jevgenij Vasiljevič Hrunov.

Leta 1938 se je v Hamburgu rodil modni oblikovalec Karl Lagerfeld, ki sodeluje z različnimi modnimi hišami, med njimi s Chloé, Fendi in Chanel.

Zaslovel je v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko je na trg poslal svojo linijo parfumov in oblačil ter začel ustvarjati oblačila za razne zvezdnike.

Leta 1939 je Kanada napovedala vojno Nemčiji.

Leta 1942 so britanski bombniki bombardirali Düsseldorf. Britansko vojno letalstvo je s 476 letali na mesto odvrglo več kot 100.000 bomb.

Leta 1943 je nemška vojska zasedla Rim in severni del Italije.

Leta 1944 je francoska vlada razveljavila vichyjsko zakonodajo, general Charles de Gaulle pa je sestavil novo francosko vlado.

Leta 1945 so na sojenju vodjo norveške vlade Vidkuna Quislinga spoznali za krivega sodelovanja z nacisti in obsodili na smrt. Njegov priimek je sinonim za narodno izdajstvo. Vidkuna Quislinga so 24. oktobra 1945 v Oslu ustrelili.

Leta 1976 se je nad severnih delom Zagreba zgodila huda letalska nesreča, v kateri je umrlo vseh 176 potnikov. Zaleteli sta se letali britanske družbe British airways in DC 9- jugoslovanske družbe Inex-Adria.

Leta 1977 so z giljotino kot zadnjega človeka usmrtili Hamida Djandoubija.

Leta 1983 je umrl švicarsko-ameriški fizik Felix Bloch, ki je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1985 je umrl estonski astronom Ernst Julius Öpik.

Leta 1989 je Madžarska odprla meje in omogočila eksodus vzhodnonemških beguncev.

Leta 2000 so v Makedoniji med občinskimi volitvami izbruhnili spopadi med privrženci različnih političnih usmeritev. Napetost med Albanci in Makedonci je zahtevala več deset ranjenih, resna nacionalna nasprotja so se pojavila spomladi leta 2001. Takrat je bila Makedonija na robu državljanske vojne.

Leta 2003 je bila v atentatu med nakupovanjem smrtno ranjena švedska zunanja ministrica Anna Lindh, ki je umrla dan kasneje.