Rodil se je na Chiosu, njegov oče je bil vplivni grški liberalni politik Georgios Papandreu. Mati, Sofia Mineyko, je bila napol Poljakinja. Andreas je od leta 1937 obiskoval univerzo v Atenah, od leta 1938 pa je bil aktiven član skupine trockistov.

Od leta 1936 je Grčiji vladal diktator Ioannis Metaxas, zaradi aktivizma pa so leta 1939 Papandreuja zaprli in mučili. On in še nekaj ljudi naj bi bilo kasneje izpuščenih zaradi sodelovanja s policijo, ki je zaradi njihovih informacij aretirala več aktivistov.

Ko je prišel iz zapora, je izkoristil družinske zveze in si tako omogočil beg iz države. Leta 1942 se je vpisal na Harvard, kjer je kasneje doktoriral iz ekonomije. Do leta 1947 je na njem predaval, v tem času (leta 1944) je dobil ameriško državljanstvo in služil vojaški rok v ZDA. Kasneje je predaval na univerzah v Minnesoti, Berkleyju, stockholmski univerzi, v Yorku, Torontu in drugih.

Leta 1951 se je poročil z Američanko Margaret Chant, s katero je imel tri sinove in hčerko. Leta 1959 se je vrnil v Grčijo kot vodja ekonomsko-raziskovalno-razvojnega programa. Že leto kasneje je postal predsednik sveta direktorjev in generalnih direktorjev atenskega ekonomskoraziskovalnega centra in svetovalec grške banke. Leta 1963 je njegov oče postal premier, Andreas pa njegov glavni svetovalec v gospodarstvu.

Odpovedal se je ameriškemu državljanstvu in bil leta 1964 izvoljen v parlament. Takoj je postal zunanji minister in pomočnik premierja. Leta 1967 so ga, tudi očeta, zaprli, saj je na oblast prišla grška vojska, ki jo je vodil Georgios Papadopulos. Oče Papandreu je umrl v hišnem priporu leta 1968, Andreas pa je moral pobegniti.

V izgnanstvu je ustanovil novo, protidiktatorsko gibanje – PAK. Leta 1974 se je po padcu junte vrnil v Grčijo in ustanovil novo, radikalno stranko – PASOK. Leta 1977 je stranka na volitvah dobila 25 odstotkov glasov in Papandreu je postal vodja opozicije. Štiri leta kasneje je na volitvah stranka zmagala, sam pa je postal prvi grški socialistični premier.

Znova je bil izvoljen leta 1985, leta 1989 pa so volitve povzročile hudo krizo, saj dolgo časa nobena stranka ni mogla sestaviti vlade. Končno je to uspelo demokratu Constantinu Mitsotakisu.

Tega leta se je Papandreu ločil od žene in se poročil s hosteso na letalih Olympic Airwaysa, Dimitro Liani. Zaradi ločitve so se njegovi otroci odtujili od njega. Istega leta ga je parlament obtožil povezave z utajo 200 milijonov dolarjev. Januarja 1992 so ga na sojenju spoznali za nedolžnega, saj demokrati in komunisti niso uspeli dokazati, da je Papandreu sodeloval pri škandalu.

Na volitvah oktobra 1993 je zmagal. Takrat je bil že šibkega zdravja in ni mogel opravljati vseh premierskih funkcij, zato pa je postala njegova druga žena zelo pomembna politična osebnost, ki naj bi celo vplivala, da se sam iz politike ni umaknil. Novembra 1995 so ga hospitalizirali zaradi napredujoče bolezni srca in odpovedi ledvic. 16. januarja naslednje leto je odstopil, umrl pa je 23. junija istega leta. Na mestu premierja ga je nasledil Costas Simitis.

Leta 399 pr. n. št. so Sokrata obsodili na smrt.

Leta 1145 je umrl papež Lucij II., s pravim imenom Gherardo Caccianemici dal Orso. Za papeža je bil izvoljen leta 1144.

Leta 1368 se je rodil rimski cesar Sigismund Luksemburški.

Leta 1471 se je rodil firenški vladar Piero di Lorenzo Medičejski.

Leta 1543 se je rodil lorrainski vojvoda Karl II.

Leta 1564 se je v Pisi rodil italijanski matematik in filozof Galileo Galilej. Cerkev je obsodila njegov nauk, da Zemlja ni središče vesolja. Galileo Galilej je pred inkvizicijo zanikal svojo trditev, da se Zemlja vrti okoli Sonca in se tako izognil grmadi. Znan je postal po svojem izreku In vendar se vrti. Matematik na florentinskem dvoru je utemeljitelj sodobnega naravoslovja, odkril je zakone nihanja, z izboljšano tehniko, zlasti daljnogleda, s katerim je odkril hribe na Luni, štiri Jupitrove satelite, obstoj Saturnovega kolobarja in pege na Soncu. Izdaja njegovih del, Narodna objava, ki je izšla med letoma 1890 do 1909, obsega 20 knjig.

Leta 1573 so usmrtili Matijo Gubca, voditelja hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1572/73. Skupaj s Pasancem in z Mogaićem je bil izvoljen v vrhovno vodstvo in na uporniško sodišče, združil je več kot 10.000 mož in širil upor iz hrvaškega Zagorja proti Sloveniji. V bitki pri Stubici 9. februarja 1573 je bil poražen in ujet. V svarilo je bil javno mučen in kronan z razbeljeno železno krono in usmrčen.

Leta 1764 so v ameriški zvezni državi Misuri ustanovili mesto St. Louis.

Leta 1812 se je rodil znani ameriški draguljar in zlatar Charles Lewis Tiffany.

Leta 1841 se je rodil brazilski predsednik Manoel Ferraz de Campos Salles.

Leta 1845 se je rodil ameriški državnik in diplomat, dobitnik Nobelove nagrade za mir, Elihu Root.

Leta 1852 so v londonski bolnišnici Great Ormond St. Hospital for Sick Children sprejeli prvega pacienta.

Leta 1861 se je rodil francoski fizik in Nobelov nagrajenec Charles Edouard Guillaume.

Leta 1873 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Hans von Euler Chelpin.

Leta 1879 je ameriški predsednik Rutherford B. Hayes podpisal zakon, s katerim je dovolil odvetnicam, da lahko zagovarjajo svoje primere pred vrhovnim sodiščem v ZDA.

Leta 1898 je v havanskem pristanišču eksplodirala in nato potonila ladja USS Maine. Umrlo je več kot 260 mornarjev. To je bil tudi povod, da so ZDA napovedale vojno Kubi.

Leta 1903 sta Morris Michtom in njegova žena Rose v ZDA predstavila prvega plišastega medvedka.

Leta 1933 je v Miamiju Giuseppe Zangara poskušal ubiti ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta, a je namesto njega ranil župana Chicaga Antona J. Cermaka, ki je zaradi ran umrl 6. marca.

Leta 1935 so začeli prodajati igro monopoli.

Leta 1935 se je rodil ameriški vesoljec Roger Bruce Chaffee.

Leta 1942 so Ljubljančanke pred poslopjem štaba italijanskega armadnega zbora na Kongresnem trgu protestirale proti belogardističnemu nasilju v zaporih. Zahtevale so odgovor na spomenico, ki so jo prve dni februarja izročile generalu Gambari.

Leta 1942 so Japonci po veličastni zmagi nad britansko vojsko zasedli Singapur. Po enotedenskem obleganju se je namreč mesto vdalo, Japonci pa so zajeli 130.000 britanskih, avstralskih in indijskih vojakov. To je bil največji poraz britanske vojske v zgodovini.

Leta 1943 se je rodil slovenski teolog, zdravnik, politik in predsednik državnega zbora France Cukjati.

Leta 1944 so zavezniška letala bombardirala samostan Monte Cassino.

Leta 1945 je Rdeča armada osvobodila Vroclav.

Leta 1950 sta Sovjetska zveza in Kitajska podpisali sporazum o skupni vojaški obrambi.

Leta 1952 so angleškega kralja Georgea VI. pokopali v kapelici svetega Georgea na posestvu Windsor.

Leta 1959 je umrl angleški fizik in Nobelov nagrajenec Owen Willans Richardson.

Leta 1961 je v Belgiji strmoglavil boeing 707. Umrlo je 73 ljudi, med drugim tudi celotna ameriška reprezentanca za umetnostno drsanje in nekaj njihovih trenerjev.

Leta 1963 so v Franciji odkrili zaroto, v kateri so hoteli ubiti predsednika republike Charlesa de Gaulla. Več zarotnikov so zaprli, med njimi tudi tri francoske častnike, ki so sodelovali v poskusu atentata.

Leta 1965 so sprejeli novo kanadsko zastavo, ki je nadomestila stari kanadsko-angleški motiv. Nova zastava je rdeče-bele barve z javorjevim listom.

Leta 1970 je letalo DC-9 dominikanske letalske družbe strmoglavilo pri poletu iz Santa Dominga. Umrla sta 102 človeka.

Leta 1971 so v Veliki Britaniji uvedli decimalni sistem.

Leta 1982 se je naftna ploščad Ocean Ranger v bližini obale Nove Fundlandije med nevihto potopila. Umrlo je 84 delavcev.

Leta 1988 je umrl ameriški fizik in matematik Richard Phillips Feynman. Leta 1965 je dobil Nobelovo nagrado, rodil se je leta 1918.

Leta 1989 je zadnji vojak ZSSR-ja zapustil Afganistan.

Leta 1995 je FBI aretiral hekerja Kevina Mitnicka, ker je ta vdrl v enega 'najvarnejših' računalniških sistemov ameriške vojske, vlade in več podjetij.

Leta 1999 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Henry Way Kendall.

Leta 1999 so v Keniji turški agenti aretirali Abdullaha Öcalana.

Leta 2003 so v več kot 600 mestih po svetu protestirali zaradi vojne v Iraku. Protestiralo naj bi od 10 do 15 milijonov ljudi.