Prony je deloval na področju hidravlike. Bil je glavni inženir École Nationale des Ponts et Chaussées, to je francoske tehniške univerze v Parizu v sklopu École Polytechnique. Izkustveno je izpeljal Pronyjevo enačbo.

V mehaniki je Prony znan po Pronyjevi zavori, dinamometru, ki se uporablja za merjenje moči motorjev.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 365 pr. n. št. se je rodil Aleksander Veliki Makedonski, sin Filipa Makedonskega. V trinajstih letih vladavine je združil Grke in porazil Perzijce.

V svojih osvajalnih pohodih je prišel do Indije. Po njegovi smrti leta 232 pred našim štetjem so si častihlepni častniki razdelili ogromna prostranstva Evrope in Azije.

Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu.Izobraževanje Aleksandra Velikega je bilo prepuščeno Aristotelu, ki ga je seznanil s klasično grško kulturo (Homerjevi epi in grške tragedije). Aristotel je ostal njegov prijatelj vse življenje.

Aleksander Veliki je bil močno čustveno navezan na mater Olimpijo, od katere se po njeni ločitvi od očeta ni hotel oddaljiti. Njeni vplivi se kažejo v Aleksandrovem prepričanju, da je Ahilov potomec po materini strani in Eraklov po očetovi. Pri borih trinajstih letih (dvanajstih po drugih virih) je ukrotil konja Bukefala, kar pred njim še ni uspelo nikomur.

Ker je ugotovil, da se konj boji lastne sence, ga je postavil proti soncu, preden ga je zajahal. Pri šestnajstih letih je med Filipovo odsotnostjo prevzel kraljevske dolžnosti. Leta 338 pr. n. št. je sodeloval pri bitki pri Heroniji, v kateri je Filip II. Makedonski premagal vojsko atenske zveze.

Na čelu makedonske konjenice je premagal tudi tebanski bataljon. Dve leti pozneje, 336 pr. n. št., je bil ubit njegov oče in Aleksander je postal makedonski kralj. Grška mesta so skušala izkoristiti njegovo mladost, da bi se osvobodila izpod makedonske nadvlade. Kmalu je Aleksander do tal uničil Tebe, pri čemer je prihranil le templje in hišo pesnika Pindarja. Ta kratka in krvava vojna je strla uporniški duh ostalih grških mest, ki so obnovila pakt iz leta 336 pr. n. št. med Filipom II. in korintsko zvezo.

Leta 1280 je bila z ljubljanskim mestnim pečatom potrjena prva listina.

Leta 1519 se je rodil Italijan Gian Antonio Facchinetti de Nuce, bolj znan kot papež Inocenc IX.

Leta 1587 je druga skupina angleških naseljencev prispela na otok Roanoka.

Leta 1596 se je rodil ruski car Mihail Fjodorovič Romanov.

Leta 1645 je umrl španski uradnik Gaspar de Guzman.

Leta 1676 je umrl Emilio Altieri, bolj znan kot papež Klemen X.

Leta 1755 se je rodil francoski matematik in inženir Gaspard de Prony.

Leta 1784 se je rodil nemški astronom in matematik Friedrich Wilhelm Bessel.

Leta 1793 je Alexander Mackenzie kot prvi Evropejec prečkal sever Mehike in dosegel Tihi ocean.

Leta 1796 je mesto v Ohiu ob južni obali jezera Erie dobilo ime Cleveland.

Leta 1812 so angleške čete pod Wellingtonovim vodstvom porazile Francoze v bitki pri Salamanci. Francoske vojake je vodil maršal Marmont. V bojih je umrlo 14.000 francoskih vojakov.

Leta 1822 se je rodil avstrijski menih in genetik Gregor Johann Mendel. Raziskoval je dedovanje, križal je razne vrste graha in fižola in odkril zakonitosti dedovanja enostavnih znakov. Umrl je leta 1884. Pomen Mendlovih pravil so spoznali šele leta 1900.

Leta 1826 je umrl italijanski astronom in menih Giuseppe Piazzi.

Leta 1832 je umrl francoski vojskovodja Napoleon II.

Leta 1878 se je rodil francoski zgodovinar Lucien Paul Victor Febvre.

Leta 1887 se je rodil nemški fizik Gustav Ludwig Hertz, ki je raziskoval v eksperimentalni atomski fiziki. Odkril je zakone za trke elektronov z atomi. Z Jamesom Franckom sta leta 1925 dobila Nobelovo nagrado za raziskavo o trkih elektronov ob atom. Leta 1914 sta izvedla poskus, kar dvanajst let pred kvantno fiziko, in s tem potrdila Bohrov postolat o kvantizaciji energijskih stanj in o diskretnih vrednosti energij pri prehodih elektronov. Franck in Hertz sta uporabila živosrebrne pare.

Leta 1888 se je rodil ameriški mikrobiolog ukrajinskega rodu Selman Abraham Waksman, ki je za iznajdbo streptomicina - prvega antibiotika, ki zdravi tuberkulozo - leta 1952 dobil tudi Nobelovo nagrado.

Leta 1890 se je rodila Rose Kennedy, mati Johna F. Kennedya, predsednika ZDA, ki so ga 22. novembra 1963 ubili v Dallasu, in Roberta F. Kennedya, pravosodnega ministra ZDA, ki je bil 6. junija 1968 ubit med predvolilnim bojem za predsednika ZDA.

Leta 1892 se je rodil avstrijski nacistični politik in kancler Arthur Zajtich ali Arthur Seyß-Inquart.

Leta 1892 se je v vasi Ejersa Goro rodil Haile Selassie I. (Moč trojice), etiopski neguš negasti (amharsko za kralj kraljev, cesar), s pravim imenom Ras Tafari Makonen.

Leta 1899 se je rodil svazijski kralj Sobuza II.

Leta 1916 je eksplozija bombe v San Franciscu ubila 10 ljudi.

Leta 1922 je umrl japonski kemik Džokiči Takamine.

Leta 1923 se je rodil ameriški politik Robert Joseph "Bob" Dole.

Leta 1933 je Willey Post končal prvi samostojni polet okoli Zemlje. Polet je trajal 7 dni, 18 ur in 9 minut.

Leta 1934 je umrl ameriški bančni ropar John Dillinger.

Leta 1937 je ameriški senat zavrnil Rooseveltov predlog, da bi vrhovno sodišče dobilo več pravic.

Leta 1940 so se Novi Hebridi priključili svobodni Franciji.

Leta 1942 so nemški okupatorji v celjskem zaporu Stari pisker ustrelili sto talcev, obtoženih sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju.

Leta 1942 so Nemci začeli sitematične izgone Judov iz Varšavskega geta.

Leta 1942 je nemški Wehrmacht prodrl do reke Don pri mestu Cimlanskija.

Leta 1944 so predstavniki 44 vlad v Breton Woodsu sprejeli dogovor o ustanovitvi Mednarodne banke za obnovo in razvoj in Mednarodnega denarnega sklada.

Leta 1944 so zavezniki v 2. svetovni vojni osvobodili Palermo na Siciliji.

Leta 1946 je bomba v jeruzalemskem hotelu Kralj David, kjer je bil sedež britanske uprave, ubila 80 ljudi.

Leta 1950 je umrl kanadski premier William Lyon Mackenzie King.

Leta 1962 se je Nasa odločila, da bo uničila sondo Mariner 1 zaradi nepravilnosti v letenju.

Leta 1972 se je avtomatska vesoljska sonda Venera 8 spustila na površje Venere in na Zemljo poslala dragocene podatke o tem planetu.

Leta 1981 so v Rimu obsodili turškega terorista Mehmeta Alija Agco, ki je 13. maja 1981 streljal na papeža in ga hudo ranil. Med sprejemom na Petrovem trgu v Rimu je ta turški desničarski skrajnež na papeža Janeza Pavla II. izstrelil več krogel. Papeža so s hudimi poškodbami trebuha odpeljali v bolnišnico v Rimu, Agco pa aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. Vzroki za atentat še vedno niso razjasnjeni, obstaja pa mnogo govoric in domnevanj, kdo je atentat načrtoval. Papež, ki je v bolnišnici ostal kar tri mesece, je nekaj let po atentatu Agco obiskal v zaporu in mu odpustil, marca 1999 pa se je zavzel za njegovo pomilostitev.

Leta 1986 je Velika Britanija kot zadnja država odpravila tepež v šolah.

Leta 1991 so v milwaukeejskem stanovanju množičnega morilca Jeffreya Dahmerja odkrili 11 trupel.

Leta 1992 je kokainski baron Pablo Escobar zaradi možne izročitve ZDA pobegnil iz zapora v Medellínu.

Kolumbijec Pablo Emilio Escobar Gavina se je rodil 1. decembra 1949. Bil je eden najbolj razvpitih preprodajalcev mamil vseh časov. Leta 1989, na vrhuncu njegove moči, ga je revija Forbes uvrstila na sedmo mesto na lestvici najbogatejših ljudi na svetu. Njegov kartel naj bi nadzoroval kar 80 odstotkov svetovnega kokainskega trga.

Do velikanske moči in bogastva v višini štiri milijarde dolarjev je Escobar prišel s prefinjenim sistemom tihotapljenja mamil, s podkupovanjem politikov in uradnikov ter z okrutnimi umori nasprotnikov. Bil je odličen govornik in je revnim prebivalcem Medellina predstavljal nekakšnega "Robina Hooda", saj je vlagal v revne soseske, zgradil pa je tudi številne športne objekte.

Escobar je umrl v strelskem obračunu 2. decembra 1993. Posebna policijska enota, ki so jo sestavljali kolumbijski in ameriški policisti, ga je odkrila in ustrelila v neki soseski v Medellinu.

Leta 2003 sta bila v napadu na skrivališče ubita Sadamova sinova Udaj in Kusaj Husein.

Leta 2011 je Anders Behring Breivik v bombnem napadu v Oslu ubil osem ljudi, med strelskim pohodom na otoku Utoya, kjer je bil zbran podmladek vladajoče laburistične stranke, pa je ustrelil 69 ljudi in povsem šokiral Norveško, ki se je za mesec dni ob uradnem žalovanju zavila v črnino.