Rodil se je v muslimanski družini Saúla Menema in Mohibe Akil, imigrantov iz Sirije, ki sta se naselila v majhnem mestu Anillaco v provinci La Rioja.

Čeprav je postal katolik, ima s starši še vedno dober odnos. Leta 1964 je v Siriji spoznal Zulemo Fátimo Yomo, s katero se je dve leti kasneje poročil. Na univerzi v Córdobi je diplomiral iz prava in začel podpirati Juana Peróna. Menem je podpiral kampanjo za politične zapornike, zato so ga leta 1957 aretirali in ga obtožili nasilnih dejanj proti vladi diktatorja Pedra Eugenia Aramburuja.

Za guvernerja La Rioje je bil izvoljen leta 1973, marca 1976 pa ga je junta zaprla v zapor Tandil, kjer je bil do leta 1981. Oktobra 1983, ko je vojaška vlada padla, je bil znova izvoljena za guvernerja. Leta 1989 so ga izvolili za predsednika države, na tem mestu pa je nasledil Raúla Alfonsína. Zaradi hiperinflacije, ki je uničila gospodarstvo, je skupaj s finančnim ministrom Domingom Cavallom uvedel veliko reform. Sprva so bili rezultati dobri, čeprav je veliko ljudi izgubilo delo. Od leta 1995 pa je dolar naraščal, kar je prezadolženo državo znova pahnilo v krizo. Večkrat so ga kritizirali zaradi njegove preveč liberalne politike, ko je pomilostil več vodij diktature med letoma 1976 in 1983.

Za predsednika so ga znova izvolili leta 1995, poskus, da bi dobil tretje volitve leta 1999, pa se je izjalovil. Na položaju predsednika ga je nasledil Fernando de la Rúa. 7. junija 2001 so ga aretirali zaradi škandala, povezanega z izvažanjem dobrin. V hišnem priporu je ostal do novembra. Skupaj z drugo ženo Cecilio Bolocco in njunim sinom Maximom Menemom se je po poroki leta 2001 preselil v Čile. Menem se je od svoje prve žene ločil leta 1991; njuna hčerka Zulema María Eva Menem igra vlogo prve dame na državniških sprejemih, njun sin Carlos Saúl Facundo Menem Yoma pa je umrl leta 1995 v helikopterski nesreči.

Leta 2003 se je potegoval za predsednika države, a se je pred drugim krogom umaknil iz boja, zato je novi predsednik postal njegov protikandidat Néstor Kirchner. 22. decembra 2004 se je, potem ko so preklicali ukaz o njegovi aretaciji, vrnil v Argentino in napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2007.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 419 je Valentinian III. postal rimski cesar.

Leta 1566 je umrl francoski zdranik, astrolog in jasnovidec Nostradamus.

Leta 1578 je Martin Frobisher odkril Baffinov otok.

Leta 1613 se je iz Massachusettsa odpravila prva angleška odprava v Akadijo.

Leta 1679 je odprava pod vodstvom Daniela Greysolona Du Lutha odkrila zgornji tok Misisipija.

Leta 1776 je kontinentalni kongres pretrgal stike z Veliko Britanijo.

Leta 1777 je Vermont kot prva ameriška zvezna država odpravil suženjstvo.

Na današnji dan leta 1778 je umrl znameniti francoski pisatelj in mislec Jean Jacques Rousseau.

Njegovo delo obsega filozofske in pedagoške spise, romane in spomine, njegove politične ideje pa so vplivale na francosko revolucijo.

Rousseau se je rodil leta 1712 v Ženevi in se je vseskozi imel za Švicarja, bolj kot Francoza. Ženevo je zapustil leta 1728, ko je srečal francosko baroneso de Warens, s katero se je zapletel tudi v ljubezensko zvezo. Baronesa je poskrbela, da mu je bila ponujena odlična izobrazba. Po njeni zaslugi se je Rousseau spoznal z idejami Aristotla, latinščino in dramaturgijo.

Leta 1742 se je preselil v Pariz, v naslednjih letih pa je delal kot sekretar francoskega ambasadorja v Benetkah. V času bivanja v Parizu je prijateljeval s francoskim filozofom Diderotom. Kasneje se je Roussau vrnil v Ženevo, se spreobrnil v kalvinizem in ponovno pridobil državljanstvo leta 1754. Po vrnitvi v Pariz leta 1770 Rousseau ni smel objavljati nobenih del, zato je začel svoja dela javno brati. Po njegovi smrti so vsa dela izšla posthumno.

Leta 1779 je bil čez angleško reko Severn odprt prvi litoželezni železniški most na svetu.

Leta 1819 je Velika Britanija sprejela tako imenovani tovarniški zakon, ki je omejil otroško delo.

Leta 1839 je 53 afriških sužnjev zasedlo ladjo Amistad.

Leta 1850 je Benjamin J. Lane patentiral plinsko masko.

Leta 1853 se je z vdorom Rusije v Turčijo začela krimska vojna.

Leta 1862 se je rodil angleški fizik sir William Henry Bragg, ki je leta 1915 dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1881 je Charles Julius Guiteau izvedel atentat na ameriškega predsednika Jamesa Garfielda.

Leta 1890 je ameriški kongres sprejel Shermanov protitrustovski zakon.

Leta 1906 se je rodil nemško-ameriški fizik Hans Albrecht Bethe, ki je za svoje delo leta 1967 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1917 je v spopadih temnopoltih in belih delavcev v St. Louisu umrlo 48 ljudi.

Leta 1918 je zavezniški vrhovni vojaški svet podprl intervencijo v Sibirijo.

Leta 1928 so se začela sistematična izkopavanja v Potočki zijalki.

Leta 1929 se je rodila žena filipinskega pravnika in politika, Imelda Marcos. Po nemirih v državi sta oba pobegnila na Havajske otoke.

Leta 1937 sta pri poskusu, da bi preletela svet po ekvatorju, nad Tihim oceanom izginila Amelia Earhart in Fred Noonan.

Leta 1940 so sovjetski vojaki zasedli Besarabijo in Bukovino.

Leta 1942 se je rodil mehiški predsednik Vicente Fox Quesada.

Leta 1942 se je rodila slovenska novinarka in političarka Mojca Drčar Murko.

Leta 1942 je Sevastopol kapituliral.

Leta 1947 je pri Roswellu (Nova Mehika, ZDA) strmoglavil domnevni neznani leteči predmet, po uradni razlagi je to bil meteorološki balon.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon Johnson podpisal zakon o človekovih pravicah in zakon o volilni pravici.

Leta 1975 je bila ustanovljena Univerza v Mariboru.

Leta 1976 sta se Severni in Južni Vietnam združila v Socialistično republiko Vietnam.

Leta 1978 je bila odkrita Plutonova luna Charon.

Leta 1982 se je Larry Walters s 45 helijevimi baloni na stolu dvignil nekaj manj kot 5.000 metrov visoko.

Leta 1985 je Andrej Andrejevič Gromiko postal predsednik Sovjetske zveze.

Leta 1991 so se enote Jugoslovanske armade in slovenske Teritorialne obrambe spopadle v Gornji Radgoni.

Leta 2002 je Steve Fossett kot prvi človek samostojno z balonom preletel svet.

Leta 2004 je Alojz Uran postal slovenski nadškof.

Leta 2008 je umrla igralka Elizabeth Spriggs, rojena leta 1929 v Veliki Britaniji.