Leta 1971 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in sociologije, na isti ustanovi pa še magistriral in doktoriral (1981). Drugič je doktoriral na temo psihoanalize v Parizu (Universite Paris-VII). Njegova področja delovanja so (lacanovska) psihoanaliza, politična filozofija, nemški idealizem itd.

Kot raziskovalec je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar je njegova funkcija na tej ustanovi bolj častna, saj nima rednih predavanj. Kot redni profesor predava na "European Graduate School for Media & Communications" (Saas Fee, New York, Dresden), kot gostujoči profesor pa obiskuje pomembne univerze vseh držav sveta. Posebno priljubljenost dosega v ZDA, na Japonskem in v Južni Ameriki. Leta 2004 se je poročil s filozofinjo in lepotnim modelom, 26-letno Argentinko Analio Hounie, njegova prejšnja žena je bila Renata Salecl.

Eden najbolj odmevnih mislecev in najpogosteje citiranih avtorjev našega časa je svojo misel naredil za razburljiv šport, predavanja pa za odmevne nastope. Več kot sto izvirnih in prevodnih knjig potrjuje radikalen vpliv njegove kritične misli, ki je deležna presežnih oznak, kot denimo "najboljši intelektualec po Antiojdipu" ali "najtehtnejše teoretsko delo zadnjih let". Bil je učenec in je interpret Jacquesa Lacana, piše pa o fundamentalizmu, ljudski toleranci, politični korektnosti, globalizaciji, subjektivizaciji, človekovih pravicah, Leninu, mitih, Alfredu Hitchcocku ...

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 146 pr. n. št. so rimske vojaške sile krenile na zadnji napad na Kartagino.

Leta 1076 je umrl burgundski vojvoda Robert I.

Leta 1306 je umrl burgundski vojvoda Robert II.

Leta 1750 je avstrijska cesarica Marija Terezija izdala odredbo o poštnih tarifah in določila poštnine glede na dolžino poti pisma.

Leta 1768 se je rodil eden prvi teoretičnih fizikov, Joseph Fourier.

Leta 1788 je požar v New Orleansu uničil 856 stavb in skoraj opustošil mesto.

Leta 1804 so umorili Louis-Antoin-Henrija de Bourbon-Conda, vojvodo d'Enghiena.

Leta 1806 se je rodil mehiški državnik Benito Juarez, ki je bil od 1861 do 1863 in od 1867 do 1872 predsednik Mehike.

Pablo Garcia Benito Juarez je bil na mestu predsednika Mehike kar pet mandatov. Sodeloval je pri sprejetju liberalne ustave leta 1857, dve leti kasneje je izvedel pomembne politične reforme (ločitev Cerkve od države, svobodna veroizpoved, sekularizacija samostanov). Med letoma 1864 in 1867 se je bojeval proti francoskim, angleškim in španskim silam pod vodstvom cesraja Maksimilijana, ki je hotel zasesti Mehiko. Juarez je zmagal in danes je eden največjih in najbolj priljubljenih mehiških junakov. Veliko je naredil tudi za gospodarski in kulturni razvoj države. Umrl je leta 1872.

Leta 1843 je umrl prvi mehiški predsednik Guadalupe Victoria.

Leta 1857 je v hudem potresu v Tokiu umrlo več kot 100 tisoč ljudi.

Leta 1871 je novinar Henry Morton Stanley začel iskati raziskovalca Davida Livingstona.

Leta 1904 se je rodil ameriški izdelovalec sladkarij Forrest Mars starejši.

Leta 1906 se je rodil ameriški industrialec in filantrop John Davison Rockefeller III.

Leta 1918 se je pod skritim imenom Michael začela največja ofenziva nemške in avstro-ogrske vojske na zahodu po Verdunu. Tako kot še naslednje tri je bila neuspešna.

Leta 1928 je Charles Lindbergh prejel medaljo časti, ker je kot prvi človek preletel Atlantik.

Leta 1932 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Walter Gilbert.

Leta 1935 je šah Reza Pahlavi uradno zaprosil mednarodno skupnost, naj Perzijo preimenuje v Iran, ki je pravo ime države in pomeni dežela Arijanov.

Leta 1940 je Paul Reynaud postal francoski premier.

Leta 1960 je v Južnoafriški republiki policija streljala na neoboroženo skupino temnopoltih demonstrantov. Ubila je 69 ljudi, ranila pa 180.

Leta 1963 so zaradi visokih obratovalnih stroškov opustili zapor Alcatraz.

Leta 1965 je Martin Luther King mlajši vodil skupino 3.200 ljudi od Selme do Montgomeryja v Alabami.

Leta 1968 je izraelska vojska napadla vas Karameh v Jordaniji.

Leta 1970 je sanfranciški župan Joseph Alioto razglasil 21. marec za dan Zemlje.

Leta 1975 se je zaradi suše in lakote v Etiopiji zgodil državni udar, s katerim je bila odpravljena monarhija.

Leta 1977 je z mesta predsednice vlade v Indiji odstopila Indira Gandi.

Leta 1980 je ameriški predsednik Jimmy Carter objavil, da bo ameriška reprezentanca bojkotirala poletne olimpijske igre v Moskvi, ker so Rusi napadli Afganistan.

Leta 1985 se je kanadski paraplegik in humanitarec Rick Hansen odpravil na pot po Kanadi. Potoval je v svojem invalidskem vozičku. Na pot se je odpravil, da bi tako osveščal ljudi in zbiral denar za raziskave poškodb hrbtenice.

Leta 1990 je po 75 letih Republika Namibija postala od Južnoafriške republike neodvisna država.

Leta 1999 sta Bertrand Piccard in Brian Jones kot prva človeka obkrožila Zemljo v balonu na vroči zrak.

Leta 2005 so v šoli v minnesotskem mestu Red Lake streljali. Ubitih je bilo deset ljudi.

Leta 2005 je umrl slovenski naslovni škof Vekoslav Grmič.