Zaradi kritičnih člankov je prišel navzkriž z oblastjo že na mariborski gimnaziji. Po končanem študiju filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti pa so ga na političnih procesih dvakrat obsodili na zaporno kazen.

Po petih letih je bil pogojno odpuščen (1963). Takoj se je vključi v delo pri reviji Perspektive, kjer je objavil nekaj člankov. Zaradi njih so ga maja 1963 spet aretirali, kot razlog pa so navedli sovražno propagando. Znova je prebil skoraj dve leti v zaporu, kjer je bil "iz vzgojnih razlogov" izoliran. Ko so ga leta 1966 izpustili, mu Udba ni hotela izročiti diplome.

Jeseni 1966 je odšel v Nemčijo, kjer je delal v različnih tovarnah kot fizični delavec. Dobil je politični azil. Leta 1967 se je vpisal na Univerzo v Hamburgu in v štirih letih končal študij z doktoratom. Dobil je mesto docenta za sociologijo na Univerzi v Lüneburgu. Leta 1989, ko se je začnel rušiti komunistični sistem, se je upokojil kot višji akademski svetnik. Vrnil se je v domovino, sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze, ki se je leta 1990 preimenovala v Socialdemokratsko stranko, katere predsednik je bil med novembrom 1989 in majem 1993.

V osemdesetih in devetdesetih letih je občasno objalvljal članke v Novi reviji, v katerih je zahteval tudi suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Bil je eden izmed avtorjev znamenite 57. številke s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Zvezni javni tožilec Miloš Bakič je v zvezi s to številko poslal obtožnice proti petim avtorjem, tudi Jožetom Pučnikom. Ljubljana pa naročenega procesa ni izvedla.

Jože Pučnik je bil predsednik Demosa in pozneje tudi podpredsednik vlade ter do leta 1996 poslanec v državnem zboru. Umrl je 11. januarja 2003 v 71. letu starosti.

Štiri leta po njegovi smrti, 7. junija 2007, je vlada sprejela sklep o preimenovanju Aerodroma Ljubljana v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 346 se je rodil zadnji rimski cesar Teodozij I. Veliki, ki se mu je posrečilo še enkrat združiti celotno rimsko cesarstvo. Bil je sin vojaškega poveljnika. Leta 379 ga je Gracijan imenoval za avgusta – socesarja vzhodnega dela. Razglasil je katoliški nauk za državno religijo, prepovedal je poganske kulte in olimpijske igre. Ko je socesar v Britaniji, Galiji in Hispaniji Maksim vdrl v Italijo, ga je Teodozij premagal pri Ogleju. Poganskega socesarja zahodnega dela rimskega cesarstva Evgenija pa je premagal v bitki pri Frigidu v Vipavski dolini in še zadnjič za kratek čas združil oblast v rimski državi v enih rokah. Pred smrtjo je cesarstvo razdelil med sinova Honorija v zahodnem delu in Arkadija v vzhodnem delu. Meja je potekala od Budve do Drine, Save in Donave.

Leta 630 je islamski prerok Mohamed s svojo vojsko vkorakal v Meko.

Leta 1158 je Vladislav II. postal bohemski kralj.

Leta 1322 se je rodil japonski cesar Komjo.

Leta 1359 se je rodil japonski cesar Go Enju.

Leta 1495 je umrl španski kardinal in državnik Pedro González de Mendoza.

Leta 1569 so v Veliki Britaniji prvič igrali loterijo.

Leta 1571 so v Avstriji plemstvu zagotovili svobodo do izbire vere.

Leta 1693 je izbruhnil siciljanski vulkan Etna, lokalno znan tudi kot Mongibello ali 'a muntagna (gora).

Etna je dejaven vulkan na vzhodni strani Sicilije v bližini Messine in Catanie. Je največji evropski vulkan, trenutno visok okrog 3.320 metrov, kar je 51 metrov manj kot leta 1865. Obsega 1.190 kvadratnih kilometrov površine. Kar trikrat višji je od italijanskega drugega vulkana Vezuva in še kar nekajkrat višji od Strombolija.

Rimljani so vulkan imenovali z besedo Aetna, ki izhaja iz grške besede aitho (goreti) ali iz feničanske besede attano. Arabci so Etno imenovali Gibel Utlamat (ognjena gora). Med pred 35 tisoč leti in 15 tisoč leti je Etna večkrat močno izbruhnila. Pepel iz vulkanskega izbruha so našli tudi več kot 800 kilometrov severno od vulkana.

Prvič so izbruh Etne opisali pred 3.500 leti, ko je vzhodni del gore zgrmel v dolino. Pred dva tisoč leti je vulkan znova izbruhnil in nastala je Piano Caldera. 396 pr. n. št. je izbruh Etne prestrašil Kartažane, ki so hoteli premagati Sirakuze v prvi sicilski vojni.

V naslednjih dva tisoč letih je vulkan izbruhnil občasno. Najhuje je bilo marca 1669, ko naj bi iz vulkanskega žrela izbruhnilo okoli 830.000.000 kubičnih metrov lave. Vulkanski izbruh je napovedalo več močnih potresov, ki so obale Sicilije stresali že od januarja, zato so domačini zapustili bližnja naselja. 11. marca se je na vulkanu pojavila devet kilometrov dolga razpoka, ki se je ovinkasto raztezala med približno 2.800 in 1.200 metri nadmorske višine. Lava je 30. aprila, ko je požrla nekaj vasi, zalila tudi mesto Catania.

Vulkan je znova izbruhnil leta 1693 in povzročil škodo. Leta 1928 je vroča lava znova porušila vasi ob Etni. Vulkan je v 20. stoletju izbruhnil še leta 1949, 1971, 1983 in 1992, nato je še leta 2000. V letih 2002 in 2003 je v več vulkanskih izbruhih izbruhnil pepel, ki ga je bilo mogoče videti tudi iz vesolja. Ko je padel na tla, so njegove sledi zaznali tudi v Libiji.

Leta 1672 so za člana Britanske kraljeve akademije izbrali Isaaca Newtona.

Leta 1735 je umrl črnogorski vladika Danilo, začetnik dinastije Petrovićev.

Leta 1750 se je rodil slovenski porodničar in ranocelnik Anton Makovič. Velja za pionirja slovenskega babištva. Napisal je prvi slovenski priročnik za babice.

Leta 1757 se je rodil angleški inženir sir Samuel Bentham.

Leta 1757 se je rodil Alexander Hamilton, prvi ameriški minister za finance.

Leta 1759 so v Filadelfiji, ameriška zvezna država Pensilvanija, ustanovili prvo ameriško družbo, ki se je ukvarjala z življenjskimi zavarovanji.

Leta 1787 je William Herschel odkril dve Uranovi luni, Titanio in Oberon.

Leta 1815 se je rodil prvi kanadski premier John A. Macdonald.

Leta 1867 je bil Benito Juárez znova izvoljen za mehiškega predsednika.

Leta 1880 so en dan po pokopu vladarja Nortona v San Franciscu opazovali popoln Sončev mrk.

Leta 1919 je Romunija zasedla Transilvanijo.

Leta 1922 se je v Tuzli začelo sojenje udeležencem rudarske vstaje v vasi Husina.

Leta 1922 so pri zdravljenju sladkorne bolezni prvič uporabili inzulin.

Leta 1923 je umrl grški kralj Konstantin I.

Leta 1923 je francoska vojska zasedla demilitizirano območje Porurje.

Leta 1924 se je rodil francoski nevroendokrinolog in Nobelov nagrajenec Roger Guillemin.

Leta 1935 je Amelia Earhart poletela s Havajev v Kalifornijo.

Leta 1938 je Frances Moulton kot prva ženska postala predsednica ameriške nacionalne banke.

Leta 1939 se je rodil valižanski politik in znanstvenik Phil Williams.

Leta 1942 se je po treh dneh bojev končala dražgoška bitka, simbol odločnosti borcev NOB-ja proti okupatorju.

Leta 1942 je jugoslovanska emigrantska vlada v Londonu imenovala Draža Mihailovića za ministra vojske, mornarice in letalstva.

Leta 1942 je japonska vojska zasedla Kualo Lumpur.

Leta 1943 so se ZDA in Velika Britanija odpovedale teritorialnim zahtevam na Kitajskem.

Leta 1944 je bilo ustanovljeno koncentracijsko taborišče v Krakovu.

Leta 1946 so v Tirani razglasili Narodno republiko Albanijo. Za diktatorja se je razglasil Enver Hoxha.

Leta 1949 je bil položen temeljni kamen ameriškega islamskega centra v Washingtonu, prestolnici ZDA. Zgradili so ga v tradicionalnem arabskem arhitekturnem slogu, skupaj s 50-metrskim minaretom, namenjenim naznanjanju molitev. Center naj bi bil nekakšna državna mošeja vseh
ameriških muslimanov.

Leta 1960 je Čad razglasil neodvisnost od Francije.

Leta 1962 je izbruhnil vulkan Huascaran v Peruju. Umrlo je 4.000 ljudi.

Leta 1963 so odprli nočni bar Whisky A Go-Go v Los Angelesu. To je prvi diskoklub, ki so ga odprli na ozemlju ZDA.

Leta 1964 je ameriški kirurg Luther Leonidas Terry poročal, da naj bi bilo kajenje zdravju škodljivo.

Leta 1972 se je Vzhodni Pakistan preimenoval v Bangladeš.

Leta 1973 se je začelo sojenje v aferi Watergate.

Leta 1974 so se v Cape Townu v Južnoafriški republiki rodili prvi šesterčki, ki so preživeli. Njihova mati je Susan Rosenkowitz.

Leta 1976 so z državnim udarom zamenjali ekvadorskega predsednika Rodrigueza Laro.

Leta 1988 je umrl ameriški fizik avstrijskega rodu Isidor Isaac Rabi, ki je leta 1944 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1989 je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza.

Leta 1990 se je v Litvi zbralo 300.000 ljudi, ki so protestirali in zahtevali neodvisnost od Sovjetske zveze.

Leta 1991 je umrl ameriški fizik švedskega rodu Carl David Anderson. Leta 1936 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1995 je padec letala DC-9 v bližini Kartagene v Kolumbiji preživelo 52 potnikov.