Gre za znanost, ki raziskuje zakonitosti regulacijskih procesov, prenašanje informacij in njihovo obdelavo pri strojih, organizmih in družbah. Wiener je temelje postavil leta 1948, njena uporaba pa je videti skoraj neomejena.

Norbert Wiener je bil rojen v Kolumbiji v zvezni državi Misouri. V teoriji in praksi je utemeljil princip povratne zanke (Feedback Theory), katero je z nadaljno nadgradnjo prenosom informacije razvil v novo znanost, poimenoval jo je Kibernetika. Dva meseca pred svojo smrtjo je prejel na svečani ceremoniji v Beli hiši nacionalno medaljo za znanost (National Medal of Science). Umrl je 18. marca, leta 1964. v Stockholmu na enem od svojih številnih potovanj v Evropo.

Prva zapositev je bila leta 1919 na MIT za inštruktorja matematike, sledilo je napredovanje v asistenta profesorja leta 1929 in profesorja leta 1931. Njegovo mnenje o MITu je bilo vedno zelo pohvalno, vedno ga je postavljal mnogo višje kot Harvard. Trdil je -"MIT mi je dajal pogum za delo in svobodno mišlenje, kar za Harvard ni mogoče trditi." Leta 1926 se je poročil z Margaret Engemann, kmalu po poroki je odpotoval v Evropo, kjer je bil učenec Guggenheima v Göttingenu, njegova žena pa je tam zaključevala učiteljske obveznosti poučevanja modernih jezikov s strani Juniata kolidža iz Pennsilvanije.

Ponovno je potoval v Evropo v šolskem letu 1931/32 in preživel ta čas večinoma v Angliji, vmes pa obiskoval svoje kolege matematike, Blaschkeja, Mengerja, Franka, Hahna, Artina in Gödela. Kambridž je bila zanj baza od koder je lahko opravljal obiske na "kontinet".

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 399 je umrl papež Siricij.

Leta 1252 je umrla žena francoskega kralja Ludvika VIII. Blanche Kastiljska.

Leta 1504 je umrla kastiljska in leonska kraljica Isabella, žena aragonskega kralja Ferdinanda II.

Rodila se je 22. avgusta 1451 v Madrigal de las Altas Torres.

Leta 1607 se je rodil britanski teolog John Harvard. Star trideset let se je izselil v Severno Ameriko, kjer je vodil cerkev v Charlestownu. John Harvard je svoje premoženje zapustil leta 1636 ustanovljeni univerzi, ki je kmalu prevzela njegovo ime. Danes ta univerza velja za eno najbolj uglednih znanstveno-izobraževalnih ustanov na svetu.

Leta 1778 je kapitan James Cook postal prvi Evropejec, ki je odkril havajski otok Maui.

Leta 1800 se je v Slamu pri Ponikvi rodil Anton Martin Slomšek. Leta 1859 je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Mariboru.

Leta 1836 je umrl škotski inženir in gradbenik John Loudon McAdam.

Leta 1865 sta se pri Papudu spopadli španska in združena perujsko-čilska mornarica.

Leta 1868 je Tokio postal prestolnica Japonske. Do tega leta je bila prestolnica Edo. Danes ima Tokio, ki leži na otoku Honšu skoraj 9 milijonov prebivalcev z zaledjem pa še tri milijone. Mesto je dvakrat v zgodovini popolnoma uničil potres in sicer v začetku 18. stoletja in leta 1923.

Leta 1869 se je rodila norveška kraljica Maud.

Leta 1885 se je rodil nemški kancler Heinrich Brüning.

Leta 1899 se je rodil nemški ugrabitelj Charlesa Lindbergha III. Bruno Hauptmann.

Leta 1918 je skupščina v Podgorici glasovala za zvezo ljudstev in se pridružila kraljestvu Srbije.

Leta 1922 sta Howard Carter in lord Carnarvon postala prva človeka, ki sta po več kot tri tisoč letih vstopila v grobnico egiptovskega kralja Tutankamona.

Leta 1941 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt podpisal zakon, s katerim je določil četrti četrtek v mesecu novembru za dan zahvalnosti.

Leta 1941 je šest letalonosilk, ki jim je poveljeval japonski vicegeneral Chuichi Nagumo, zapustilo Hitokapu Bay in se brez radijskih zvez z ostalimi japonskimi četami odpravilo proti Pearl Harborju.

Leta 1942 je bilo v Bihaću prvo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije – AVNOJ-a, to je vrhovnega političnega in predstavniškega organa nastajajoče Jugoslavije. Do sprejema prve ustave se je sestal trikrat. Prvo je bilo v Bihaću, drugo v Jajcu in tretje v Beogradu. Postal je skupni predstavnik jugoslovanskih narodov v narodnoosvobodilni borbi.

Leta 1949 je indijska skupščina sprejela ustavo.

Leta 1955 se je v Celju rodil slovenski obramboslovec in politik Jelko Kacin.

Leta 1965 je iz izstrelišča Hammaguira v Sahari Francija izstrelila raketo Diamant-A, ki je nosila satelit Asterix-1 in tako postala tretja država, ki je poslala svoje plovilo v vesolje.

Leta 1970 je v Basse-Terreju v Guadeloupeju v eni minuti zapadlo 38,1 milimetra dežja, kar je najhujši naliv, ki so ga kdajkoli zabeležili.

Leta 1983 so neznanci na londonskem letališču Heathrow iz trezorja Brinks Mat odnesli 6.800 zlatih palic, vrednih skoraj 26 milijonov funtov. Palice so bile težke tri tone. Poleg njih pa so ukradli diamante.

Leta 1985 je ameriški predsednik Ronald Reagan podpisal pogodbo z založbo Random House, da bo napisal avtobiografijo. Za knjigo je prejel tri milijone ameriških dolarjev.

Leta 1988 so Jaserju Arafatu prepovedali vstop v ZDA.

Leta 1990 je Mihael Gorbačov ukazal Iračanom na čelu s Sadamom Huseinom, da naj se "poberejo" iz Kuvajta.

Leta 1998 je Tony Blair postal prvi premier Velike Britanije, ki je spregovoril v irskem parlamentu.