se je rodila slavna kanadska manekenka Linda Evangelista.

Evangelista je bila rojena italijanskim staršem v tradicionalni katoliški družini v St. Catharines v Ontariu. Od dvanajstega leta si je želela postati manekenka, kar ji je uspelo že leto kasneje, pri 13, ko jo je odkril modni fotograf na tekmovanju Miss Teen Niagara.

Čez nekaj let se je preselila v New York in postala varovanka priznane modne agencije Elite. Linda Evangelista ob Christy Turlington, Claudii Schiffer, Cindy Crawford in Naomi Campbell velja za eno redkih pravih supermodelov, ki so spremenile modni svet ob koncu 80. in v začetku 90. let. Linda je večkrat izjavila: "Supermodeli ne bodo vstali iz postelje za manj kot 10.000 dolarjev na dan." Znana je tudi po pogostem spreminjanju pričesk.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1497 se je na svojo prvo pot v Ameriko odpravil italijanski pomorščak Amerigo Vespucci. Po njem je Amerika dobila ime.

Leta 1503 je Krištof Kolumb obiskal Kajmanske otoke in jih poimenoval Las Tortugas, saj je tam videl veliko število morskih želv.

Leta 1526 je turški sultan Sulejman II. zavzel Budimpešto. V Evropi so ga imenovali Veličastni, njegovi podaniki pa Kanunija - Zakonodajalec. Najveličastnejšo zmago je dosegel leta 1526 v bitki pri Mohaču, tam je porazil Ogre. Leta 1529 je prišel vse do Dunaja, ki mu ga ni uspelo zavzeti. Umrl je na vojaškem pohodu. Bil je tudi pesnik in pokrovitelj umetnosti.

Leta 1774 je po smrti svojega očeta, francoskega kralja Ludvika XV., kralj postal Ludvik XVI.

Leta 1796 je Napoleon I. na mostu Lodi v Italiji premagal avstrijsko vojsko. Umrlo je okoli 2.000 avstrijskih vojakov.

Leta 1838 se je rodil ameriški igralec in morilec Abrahama Lincolna John Wilkes Booth.

Leta 1865 so v Georgii vojaki severnih držav ZDA ujeli Jeffersona Davisa, predsednika padle vlade južnih držav ZDA, združenih v t. i. Konfederacijo.

Leta 1872 je bila Victoria Woodhull kot prva ženska v zgodovini ZDA nominirana za kandidatko za položaj predsednika te države.

Leta 1876 se je na klancu siromakov na Vrhniki rodil velikan slovenske književnosti, pesnik, pisatelj in dramatik Ivan Cankar.

Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Pisati je začel že v dijaških letih, pesmi pa je objavljal v Vrtcu in Ljubljanskem zvonu. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugim tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller. Cankar je najprej pisal realistično, pozneje pa se je preusmeril k novoromantičnim tokovom, zlasti k simbolizmu in (v začetku) dekadenci.

V svojih številnih spisih je pokazal izjemno jezikovno in oblikovno mojstrstvo. Njegove drame Hlapci, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor in Pohujšanje v dolini Šentflorjanski sodijo v vrh slovenske dramatike. Umrl je 11. decembra leta 1918.

Leta 1906 se je prvič sešla ruska duma.

Leta 1924 je bil J. Edgar Hoover imenovan za direktorja FBI-ja. Na tem položaju je ostal do svoje smrti leta 1972.

Leta 1933 so pripadniki nemške nacionalsocialistične stranke v Berlinu na Opernem trgu sežgali več kot 20.000 knjig nenemškega duha.

Leta 1940 so prve nemške bombe padle na Anglijo, in sicer v kentskih mestih Chilham in Petham.

Leta 1940 se je začela velika nemška ofenziva na zahodu: napad na Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko.

Leta 1940 je Winston Churchill postal predsednik britanske vlade.

Leta 1941 je nemška okupacijska oblast ustanovila Steierische Heimatbund na Štajerskem.

Leta 1945 je slovenska narodna vlada prišla iz Ajdovščine v Ljubljano. Voditelje slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja je na zborovanju med drugimi pozdravil tudi pesnik Oton Župančič.

Leta 1955 se je rodil Mark David Chapman, ameriški morilec Johna Lennona.

Leta 1960 je jedrska podmornica USS Triton končala prvo podvodno potovanje okoli sveta.

Leta 1981 je Francois Mitterrand postal prvi predsednik Francije iz vrst socialistov.

Leta 1993 je v tajski tovarni igrač Kader Toy Factory v požaru umrlo 188 ljudi, večinoma mladih žensk.

Leta 1996 je v nevihti na Mount Everestu umrlo osem plezalcev. Ta dan velja za najbolj smrtonosnega v zgodovini plezanja na to goro.

Leta 1997 je v potresu v bližini pakistanskega mesta Ardekul umrlo najmanj 2.400 ljudi.