se je rodila Gloria Vanderbilt, ameriška umetnica, igralka in dedinja ugledne newyorške družine Vanderbilt.

Rodila se je v New Yorku in je edini otrok železniškega mogotca Reginalda Vanderbilta in njegove druge žene Glorie Morgan. Pri rosnih 15 mesecih starosti je postala dedinja polovičnega deleža pet milijonov dolarjev vrednega sklada, ko je njen oče umrl zaradi ciroze jeter.

Pravice do nadzora sklada so do Glorijine polnoletnosti pripadale njeni materi, s katero je veliko potovala. Zaradi razsipnega zapravljanja denarja je bila zaskrbljena teta male Glorije, kiparka Gertrude Vanderbilt Whitney, ki se je z Glorijino materjo zapletla v sodni boj za skrbništvo.

Mati je boj izgubila in Vanderbiltova je prišla pod okrije tete Gertrude. Pri njej je odraščala v razkošju dvorca Old Westbury na Long Islandu. Ko je postala polnoletna, je svoji materi odvzela vse pravice do premoženja, ki ga je podedovala.

Vanderbiltova je obiskovala elitne šole in razvijala svoj umetniški talent. Postala je znana po oljnih slikah, akvarelih in pastelih. V 70. letih se je podala v modni svet, najprej je oblikovala linijo šalov za podjetje Glentex, kasneje pa tudi linijo oblikovalskih kavbojk s svojim prepoznavnim logotipom laboda.

Kmalu je ustanovila lastno podjetje GV Ltd. Po prevari, v katero naj bi bili vpleteni njeni poslovni partnerji, in dolgem sodnem procesu se je umaknila iz modne industrije.

Leta 2001 je v Vermontu odprla svojo prvo razstavo, ki je bila kritiški uspeh, lani pa je izdala roman z naslovom Obsession: An Erotic Tale z "žgečkljivo" vsebino.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1431 je umrl papež Martin V., s pravim imenom Otto di Colonna. Rodil se je leta 1368, za papeža pa je bil izvoljen leta 1417.

Leta 1472 je Škotska anektirala Orkney in Shetlandsko otočje.

Leta 1513 je umrl danski kralj Christian II.

Leta 1547 so v westminstrski opatiji okronali Edwarda VI. za angleškega kralja.

Leta 1725 so v New Hampshireu poročali o prvem primeru skalpiranja.

Leta 1790 je na Dunaju umrl Jožef II. Od leta 1765 do smrti je bil cesar in soregent v habsburških deželah.

Leta 1810 so usmrtili tirolskega patriota in vodjo upora proti Napoleonu Andreasa Hoferja.

Leta 1835 je čilsko mesto Concepcion uničil potres.

Leta 1873 so na univerzi v San Franciscu ustanovili prvo šolo za medicinsko osebje.

Leta 1881 se je rodil nemški filozof Nicolai Hartmann, ki velja za enega zadnjih velikih sistematikov v filozofiji našega stoletja (umrl leta 1950).

Leta 1886 se je rodil madžarski revolucionar Bela Kun, ustanovitelj madžarske komunistične partije in voditelj revolucije leta 1919. Ustreljen je bil leta 1939.

Leta 1901 se je rodil egiptovski predsednik Muhammad Naguib.

Leta 1904 se je rodil premier Sovjetske zveze Aleksej Kosigin.

Leta 1907 je umrl francoski kemik Henri Moissan, ki je leta 1906 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1916 je umrl španski pisatelj in mirovnik, dobitnik Nobelove nagrade za mir Klas Pontus Arnoldson.

Leta 1920 je umrl ameriški polarni raziskovalec Robert Edwin Peary.

Leta 1923 se je rodil gvajanski predsednik Forbes Burnham.

Leta 1937 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Robert Huber.

Leta 1943 se je začel mehiški vulkan Paricutin pripravljati k izbruhu.

Leta 1944 je norveško odporniško gibanje potopilo trajekt s tovorom težke vode iz Vemorka.

Leta 1949 se je rodila češka smučarka in manekenka Ivana Trump.

Leta 1953 je umrl italijanski ekonomist, politik in premier Francesco Saverio Nitti.

Leta 1954 se je rodila ameriška pripadnica višjega sloja, ki so jo ugrabili in od njenega očeta zahtevali visoko odkupnino, Patty Hearst.

Leta 1962 je astronavt John H. Glen kot prvi Američan v vesoljski kapsuli Mercury trikrat obkrožil Zemljo. Za to je potreboval štiri ure in 55 minut.

Leta 1965 je vesoljsko plovilo Ranger 8 strmoglavilo na Luno, pred tem pa jo je fotografiralo.

Leta 1966 se je rodila ameriška manekenka in igralka Cindy Crawford.

Leta 1972 je umrla nemška fizičarka in Nobelova nagrajenka Maria Goeppert-Mayer.

Leta 1975 je bila Margaret Thatcher izvoljena za voditeljico britanske konzervativne stranke. Bila je prva ženska na takšnem položaju.

Thatcherjeva, rojena 13. oktobra leta 1925, je bila na čelu stranke do leta 1990. Med letoma 1979 in 1990 je bila tudi britanska premierka in do zdaj edina ženska, ki se je prebila na enega izmed obeh položajev.

Leta 1976 je umrl francoski sodnik in Nobelov nagrajenec za mir René Cassin.

Leta 1987 je v Salt Lake Cityju v neki računalniški trgovini eksplodirala bomba.

Leta 1988 je skupščina avtonomne pokrajine Gorski Karabah izglasovala odcepitev od Azerbajdžana.

Leta 1992 je v CNN-jevi oddaji Larry King Live Ross Perot oznanil, da bo kandidiral na ameriških predsedniških volitvah.

Leta 1993 je v 76. letu starosti umrl italijanski avtomobilski konstruktor Ferruccio Lamborghini. Lamborghini je bil najprej izdelovalec traktorjev in klima naprav, ki je bil zaljubljen v hitre avtomobile. Zaradi spora z Enzom Ferrarijem se je odločil, da bo začel izdelovati avtomobile boljše od Ferrarijev, ostalo je zgodovina.

Leta 2001 je FBI aretiral svojega agenta Roberta Hanssena in ga obtožil, da je 15 let vohunil za Rusijo.

Leta 2002 je bilo v požaru na vlaku v Egiptu ranjenih več kot 65 ljudi, najmanj 370 pa jih je umrlo.

Leta 2003 je v nekem nočnem klubu na Rhode Islandu v ZDA v požaru umrlo okoli 100 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2005 je Španija kot prva članica Evropske unije na referendumu glasovala o evropski ustavi.