Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.

5. in 6. oktobra 1918 je bil v Zagrebu ustanovljen Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. V sprejetem pravilniku je poudaril, da je "politični predstavnik vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki žive v Hrvaški in Slavoniji z Reko, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Istri, Trstu, Kranjski, Goriški, Štajerski, Koroški, Bački, Banatu, Baranji, Medžimurju in po ostalih krajih jugozahodne Ogrske." Narodnemu svetu je formalno načeloval Anton Korošec, v njegovi odsotnosti pa sta ga vodila Svetozar Pribičević in dr. Ante Pavelić (le-tega ne smemo zamenjevati z vodjo NDH).

Avstro-Ogrska je oktobra antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je predsednik ZDA Woodrow Wilson zavrnil. Narodni svet je na podlagi te zavrnitve 21. oktobra zahteval brezpogojno samoodločbo. Po porazu Avstro-Ogrske in centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. 31. oktobra je bila v Ljubljani ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Ta je bila najvišji zakonodajni in upravni organ v Sloveniji. 1. novembra je Narodni svet za Štajersko povišal Rudolfa Maistra v generala in mu poveril poveljstvo na slovenskem Štajerskem. 23. novembra so slovenske enote razorožile nemške brambovce v Mariboru.

Nevarnost s strani Italije, ki je v skladu z londonskim paktom zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, izražen že s Krfsko deklaracijo, sprejeto 20. junija 1917 v izgnanstvu na Krfu, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s prestolnico v Beogradu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 539 pr. n. št. je perzijski vladar Kir II. osvojil in podjarmil babilonsko državo.

Leta 437 je je zahodnorimski cesar Valentinian III. poročil z Licianio Eudoksio, hčerko svojega bratranca in vzhodnorimskga cesarja Teodosiusa II. S poroko sta se znova združili obe veji Teodosiusove hiše.

Leta 969 so bizantinske čete osvojile Sirijo.

Leta 1017 se je rodil svetorimski cesar Henry III.

Leta 1138 poljski vojvoda Bolesław III. Krzywousty.

Leta 1268 je bil ubit švabski vojvoda, naslovni jeruzalemski kralj in kralj Sicilije Conradin. Conradin je bil zadnji moški potomec dinastije Hohenstaufen. Conradina so ubili skupaj z njegovima prijatelja mejnim grofom Badenskim Frederickom I. In Karlom I. Sicilskim.

Leta 1422 je Karl VII. Na tronu Francije zamenjal svojega očeta Karla VI.

Leta 1467 je Karl Plešasti zmagal v bitki pri Brusthemu in osvojil Liege.

Leta 1618 so obglavili angleškega pustolovca, pisatelja in dvorjana sira Walterja Raleigha, ker naj bi sodeloval v zaroti proti angleškemu kralju Jamesu I.

Leta 1675 je Leibniz prvič uporabil znak ∫ za integral.

Leta 1774 je umrl slovenski misijonar, diplomat, matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein.

Leta 1888 »Sueški prekop mora biti svoboden za vse trgovske in vojne ladje, ne glede na zastavo, in sicer v miru in vojni,« se je glasila pogodba, ki so jo velesile podpisale v Carigradu.

Leta 1897 se je rodil nemški nacistični minister za propagando Paul Joseph Goebbels.

Leta 1901 so morilca ameriškega predsednika Williama McKinleyja Leona Czolgosza usmrtili z električnim tokom.

Leta 1911 je umrl ameriški novinar madžarskega rodu Joseph Pulitzer.

Leta 1918 je bila Turčija razglašena za republiko, njen prvi predsednik pa je postal general in vojskovodja Mustafa Kemal Paša, imenovan Ataturk ali oče Turčije. Ataturk je bil vodja nacionalnega gibanja, leta 1922 je izsilil umik Grkov iz Male Azije.

Leta 1923 je bila Turčija vzpostavljena kot sekularna republika.

Leta 1925 je Reza Kan zasedel iranski prestol in ustanovil dinastijo Pahlavi, ki je vladala do Homeinijeve revolucije. Iran je bil ustavna monarhija do leta 1979, v islamski revoluciji so vodilno vlogo prevzeli verski poglavarji.

Leta 1929 se po dokončnem zlomu borze, imenovanem črni torek, začne velika ameriška depresija.

Leta 1940 so se britanske enote izkrcale v Grčiji.

Leta 1941 je Osvobodilna fronta v tedanji ljubljanski pokrajini organizirala plebiscitarno akcijo. Tistega dne je minilo 23 let od razpada Avstro-Ogrske. Prebivalstvo se je odzvalo pozivu, naj med 19. in 20. uro zapusti javne lokale in ceste.

Leta 1945 je odstopil brazilski predsednik Getulio Vargas.

Leta 1950 je umrl švedski kralj Gustav V., ki je kraljeval od leta 1907 do svoje smrti.

Rodil se je 16. junija 1858 kot najstarejši otrok švedskega in norveškega kralja Oscarja II. in kraljice Sophije.

Leta 1955 je ruska vojna ladja Novorosisk v pristanišču Sevastopol zaplula na mino iz druge svetovne vojne.

Leta 1956 je Izrael napadel polotok Sinaj, egiptovska vojska pa se je morala umaknniti nazaj čez Sueški prekop.

Leta 1956 je bil po podpisu sporazuma Tanger zopet združen z Marokom.

Leta 1957 je bilo v napadu na kneset ranjenih pet ministrov in premier David Ben Gurion.

Leta 1962 so Združene države Amerike sprostile pomorsko blokado Kube.

Leta 1964 je bila iz ameriškega muzeja naravne zgodovine v New Yorku ukradena zbirka dragih kamnov, med njimi tudi 565-karatni diamant Indijska zvezda, težek 113 gramov.

Leta 1969 je bila prvič vzpostavljena zveza med dvema računalnikoma prek arpaneta.

Leta 1985 je generalmajor Samuel K. Doe postal predsednik Liberije.

Leta 1990 je v potresu 5,7 stopnje po Richterjevi lestvici v Alžiriji umrlo 30 ljudi.

Leta 1991 je ameriško vesoljsko plovilo Galileo postalo prvo plovilo, ki je “obiskalo” asteroid. To je bil 951 Gaspra.

Leta 1994 je Francisco Martin Duran izstrelil dva ducata nabojev proti Beli hiši. Kasneje so ga obsodili, da je poskušal ubiti predsednika Billa Clintona.

Leta 1998 so izstrelili vesoljsko plovilo Discovery, na njegovem krovu je bil tudi 77-letni John Glenn, ki je tako postal najstarejši človek, ki je odletel v vesolje. Glenn je bil tudi prvi Američan, ki je poletel v Zemljino orbito. To je bilo 20. februarja 1962.

Leta 1998 je letalo turškega letalskega prevoznika, na katerem je bilo 33 potnikov in šest članov posadke in je bilo namenjeno iz Adane do Ankare, ugrabil kurdski ugrabitelj in zahteval, da spremeni smer proti Švici. Letalo je pristalo v Ankari, pilot pa je ugrabitelja prevaral, češ da so pristali v Sofiji, ker morajo napolniti rezervoarje.

Leta 1998 je hurikan Mitch dosegel Honduras.

Leta 2004 so na srečanju v Rimu evropski državniki podpisali sporazum o evropski ustavi.