Pred tem je bil Vietnam razdeljen na tri dele: Tonkin na severu, Anam v osrednjem delu in Kočinčino na jugu. Ho Ši Minh je ustanovil Revolucionarno zvezo vietnamske mladine. Komuniste je postavil na čelo gibanja za neodvisnost. Revolucionarna zveza Vietminh je po japonskem porazu leta 1945 prevzela oblast v severnem Vietnamu.

Leto dni po razglasitvi je bila priznana za svobodno državo "znotraj indokitajske federacije in francoske zveze". Francozi pa ozemlja niso hoteli predati. Dan pred ženevsko mirovno konvencijo, Viet Minh opustoši francosko bazo v vasici na severu zahodu Vietnama - Dien Bien Phu.

Tako se v Ženevi Vietnam začasno razdeli v dve zoni, za razmejitvijo na reki Ben Hai. Ko predsednik južne zone, antikomunist in katolik Ngo Dinh Diem, leta 1954 zavrne volitve, Ben Hai linija postne de facto meja med komunističnim severnim Vietnamom in navidezno demokratičnim južnim Vietnamom. V letu 1959 oblasti severnega Vietnama v politiki Diema spremenijo pristop iz političnega boja v oborožen boj. V boju proti Diemu, sever ustanovi Nacionalno osvobodilno fronto, bolje znano pod imemon Viet Cong (VC).

Diem je veljal za diktatorja. Novembra 1963 ga je v državnem udaru ubila lastna vojska. Hanoi zatem odredi infiltracijo redne severnovietnamske vojske na jug. Ob pomoči ameriških vojaških svetovalcev in opreme, južni Vietnam odbije prve napade. Avgustu ameriška rušilca USS Maddox in USS C. Turner Joy domnevno napadejo severnovietnamski torpedni čolni, kar vplete ZDA v vojno, čeprav nikoli uradno ne napovejo vojne severnemu Vietnamu.

Ameriškim vojakom se v kratkem pridružijo še manjše enote iz Južne Koreje, Avstralije, Tajske in Nove Zelandije. Čeprav je bila ameriška javnost že dlje časa ogorčena nad številom smrtnih žrtev ameriških vojakov ter razširjenostjo uživanja drog med vojaki samimi, je bila glavni katalizator javnega zavračanja vojne nedvomno ofenziva Tet (tet pomeni po vietnamsko novo leto). Medtem, ko je južni Vietnam praznoval tet festival (ta se praznuje na lunarno novo leto), je Viet Cong sprožil ofenzivo. Končno se leta 1973 na Pariški konferenci obe strani zmenita za prenehanje sovražnosti, popolen umik ameriških enot in izpustitev ameriških vojnih ujetnikov.

Končno se leta 1973 na Pariški konferenci obe strani zmenita za prenehanje sovražnosti, popoln umik ameriških enot in izpustitev ameriških vojnih ujetnikov. Po vsej širini 17. vzporednika, leta 1975 Severni Vietnam napade južnega, Saigon se preda in sever ga preimenuje v Ho Chi Minh City. Komunistična zmaga in združitev končata stoletno kolonialno represijo, žal pa ji v kratkem sledi velika mednarodna gonja proti tistim, ki so bili povezani s prejšnjim režimom. Tisoče južnih Vietnamcev zbeži od doma in tako ustvarijo poplavo beguncev v naslednjih 15 letih. V letu 1976 je ustanovljena Socialistična republika Vietnam.

V prvi polovici devetdesetih let, po koncu hladne vojne in padcu Sovjetske Zveze, Vietnam pristopi v razne približevalne pogovore z zahodom. V letu 1995 Vietnam ponovno vzpostavi diplomatske odnose z ZDA.

Leta 338 pr. n. št. je Filip Makedonski v bitki pri Keroneji premagal atensko in špartansko vojsko.

Leta 218 pr. n. št. je Hanibal pri Kanah porazil Rim.

Leta 461 je umrl rimski cesar Majorian.

Leta 1100 je umrl angleški kralj Viljem II.

Leta 1799 je umrl francoski izumitelj Jacques-Étienne Montgolfier.

Leta 1802 je Napoleon Bonaparte spremenil konzulatsko ustavo in s sklepom senata postal dosmrtni konzul, s čimer si je pridobil številna pooblastila.

Leta 1815 so Prusija, Velika Britanija, Avstrija in Rusija, ki so premagale Napoleona, podpisale sporazum in skrbništvo nad premaganim prepustile Veliki Britaniji.

Leta 1820 se je rodil irski fizik John Tyndall, ki je bil izvoljen za profesorja Kraljevega inštituta v Londonu, kasneje je postal njegov direktor. Njegovo najpomembnejše delo je tako imenovani Tyndallov fenomen - sipanje svetlobe na najmanjših delcih. Z računom pa je razložil tudi modrino neba. Dokazal pa je še, da je prah sestavljen tudi iz mikroorganizmov.

Leta 1868 se je rodil grški kralj Konstantin I.

Leta 1870 je bila odprta železnica Tower Railway v Londonu, prva podzemna železnica na svetu.

Leta 1897 se je rodil švicarski politik Max Weber.

Leta 1903 je izbruhnil ilindenski upor proti Turkom. Uporni Makedonci so pod vodstvom Nikole Kareva zavzeli Kruševo in z začasno vlado ustanovili Kruševsko republiko.

Leta 1914 je nemška vojska zasedla Luksemburg, sočasno pa zahtevala dovoljenje za prehod prek ozemlja Belgije do francoske meje.

Leta 1921 je narodna skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti države pred komunisti, tako imenovano Obznano. Komunistična partija Jugoslavije je bila postavljena zunaj zakona, njenim poslancem je bila odvzeta imuniteta, vrstiti so se začele aretacije.

Leta 1921 je umrl tajski knez Vadžirananavarorasa.

Leta 1932 je umrl avstrijski kancler Ignaz Seipel.

Leta 1934 je umrl nemški predsednik države od leta 1925, tj. Paul von Hindenburg. Po njegovi smrti je položaj državnega poglavarja prevzel Adolf Hitler.

Leta 1942 so nemški okupatorji požgali šest manjših vasi na območju Zlatega polja. Pogorelo je 72 hiš in 52 gospodarskih poslopij, 222 ljudi pa so odpeljali v taborišča.

Leta 1943 je bil osvobojen Libanon.

Leta 1944 so bili prekinjeni diplomatski stiki med Tretjim rajhom in Turčijo.

Leta 1945 se je v Potsdamu končalo vrhunsko srečanje zmagovitih držav v II. svetovni vojni: ZDA, VB in ZSSR. S sporazumom so določili načrt o demilitarizaciji Nemčije in mejo s Poljsko, ki od takrat poteka po črti Odra-Nisa.

Leta 1980 se je v Bologni zgodil eden najhujših terorističnih atentatov v Italiji. V eksploziji bombe v prepolni čakalnici na železniški postaji je umrlo 85 ljudi.

Leta 1985 je v strmoglavljenju letala L-1011 na teksaškem letališču Fort Worth v Dallasu umrlo 137 ljudi.

Leta 1986 je umrl ameriški odvetnik in protikomunistični preiskovalec Roy Marcus Cohn.

Leta 1990 je v Kuvajt, drugo največjo izvoznico nafte, vdrla iraška vojska Sadama Huseina in v nekaj tednih zavzela ključne točke v državi, vključno z emirjevo palačo. Iračani so, potem ko je bila kuvajtska vojska poražena, zajeli več tisoč tujih turistov, ki so jih kasneje izkoristili v pogajanjih.

Eden izmed vzrokov za napad na Kuvajt je bil tudi črpanje nafte. Iračani so se namreč med iraško-iransko vojno zelo zadolžili tudi pri svojih sosedih Kuvajtčanih, od katerih so si izposodili 14 milijard dolarjev. Zato so prek Opeca poskušali dvigniti ceno načrpane nafte tako, da bi zmanjšali črpanje. Namesto da bi se to zgodilo, je Kuvajt začel povečevati črpanje, tako da je cena nafte na svetovnem trgu padla. Iraški predsednik Sadam Husein je Kuvajt obtožil črpanja iraške nafte.

Kmalu je ameriški predsednik George H. W. Bush oznanil, da bodo ZDA preprečile napad Iraka na Savdsko Arabijo. Tako se je začela operacija Puščavski ščit, ko so ameriški vojaki 8. avgusta 1990 prišli v Savdsko Arabijo, dan kasneje pa so Iračani objavili, da so deli Kuvajta pripadli iraški provinci Basra, drugi del pa je postal 19. provinca. Kmalu so v zaliv priplule štiri ameriške vojne ladje: USS Dwight D. Eisenhower, USS Independence, USS Missouri in USS Wisconsin.

Vključno z mornarico se je v Savdski Arabiji kmalu zbralo 500.000 ameriških vojakov. 29. novembra 1990 so podpisali resolucijo 678, v kateri je bil določen tudi zadnji dan za umik iraške vojske iz Kuvajta. To je bil 15. januar 1991. ZDA so ustanovile koalicijo zavezniških držav: Argentine, Avstralije, Bahrajna, Bangladeša, Belgije, Kanade, Češkoslovaške, Danske, Egipta, Francije, Nemčije, Grčije, Italije, Japonske, Kuvajta (čigar letalstvu je uspelo pobegniti v Savdsko Arabijo), Maroka, Nizozemske, Nove Zelandije, Nigerja, Norveške, Omana, Pakistana, Poljske, Portugalske, Katarja, Savdske Arabije, Senegala, Južne Koreje, Španije, Sirije, Turčije, Združenih arabskih emiratov, Velike Britanije in ZDA. Ameriška vojska je predstavljala 74 odstotkov od 660.000 vojakov.

Potem ko se 15. januarja iraška vojska ni umaknila iz Kuvajta, so se napetosti stopnjevale. Po več napadih se je iraška vojska 26. februarja začela umikati iz Kuvajta in je med umikom zažigala naftne vrtine. Dan kasneje je predsednik Bush razglasil, da je Kuvajt osvobojen. 10. marca je začelo 540.000 ameriških vojakov zapuščati Perzijski zaliv. Prvič v zgodovini so si lahko ljudje po vsem svetu v živo ogledali potek vojne in bitk.