Schuman je znan kot začetnik Evropske unije oziroma njene predhodnice Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Robert Schuman se je rodil leta 1886 v luksemburškem mestu Clausen. Izobraževal se je na nekdanji jezuitski univerzi, diplomo iz prava pa je dobil po šolanju v Bonnu, Münchnu, Berlinu in Strasbourgu. Po diplomi se je zaposlil kot odvetnik v francoskem mestu Metz.

V svoji politični karieri je bil Schuman član krščanskih demokratov. Leta 1947 je postal premier, leto pozneje pa zunanji minister v francoski vladi. Proslavil se je predvsem s tako imenovanim Schumanovim planom iz leta 1950, na podlagi katerega je bila leto pozneje podpisana Pariška pogodba. 9. maj, ko je bil plan predstavljen je bila leta 1985 razglašen za dan Evrope.

Schuman je umrl 4. septembra leta 1963.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 380 je Teodozij I. tudi uradno vstopil v Konstantinopel.

Leta 642 je Teodor I. postal papež.

Leta 1541 je umrla žena škotskega kralja Jamesa IV. Margareta Tudor.

Leta 1583 je umrl francoski kardinal in kancler René de Birague.

Leta 1632 se je rodil nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Benedictus Spinoza. Panteist je razvil strogi determinizem boga kot edine substance, katere glavna atributa sta mišljenje in razsežnosti ter katere modusi so vsa končna bitja. Najbolj znani sta njegovi deli Etika in teološko politični traktat.

Leta 1642 je holandski morjeplovec Abel Janson Tasman južno od Avstralije odkril otok in ga poimenoval Van Dimenova zemlja, ki so ga kasneje preimenovali v Tasmanijo - njemu v čast.

Leta 1655 se je rodil švedski kralj Charles XI.

Leta 1741 je umrla švedska kraljica Ulrika Eleonora.

Leta 1770 je umrl francoski zgodovinar Charles-Jean-Francois Hénault.

Leta 1784 je umrl 12. predsednik Združenih držav Amerike Zachary Taylor.

Leta 1785 je umrl nemški učenjak Philipp August Böckh.

Leta 1848 je umrl premier Velike Britanije Lord Melbourne.

Leta 1859 je bila objavljena knjiga angleškega naravoslovca Charlesa Darwina Nastanek vrst z naravnim izvorom.

Leta 1884 se je rodil izraelski predsednik Jicak Ben Zvi.

Leta 1904 je bil izumljen prvi uspešni goseničar.

Leta 1916 je v Londonu umrl izumitelj prvega avtomatskega orožja, pištole maxim, sir Hiram Stevens Maxim.

Leta 1925 se je rodil nizozemski fizik in Nobelov nagrajenec Simon van der Meer.

Leta 1926 se je rodil kitajski fizik in Nobelov nagrajenec Cung Dao Li.

Leta 1929 je umrl francoski državnik Georges Benjamin Clemenceau, premier med leti 1906-1909 in 1917-1920.

Leta 1944 je 88 ameriških bombnikov zbombardiralo Tokio.

Leta 1947 je spodnji dom ameriškega kongresa s 346 glasovi za in 17 proti odobril poziv na sodišče zaradi nespoštovanja kongresa za t. i. hollywoodsko deseterico, ki je bila obtožena, da v filmsko industrijo uvaja komunizem.

Leta 1958 je umrl angleški politik, diplomat in Nobelov nagrajenec za mir Robert Cecil, prvi vikont Cecil Chelwoodski.

Leta 1960 je umrla ruska nadvojvodinja Olga Aleksandrovna Romanova, zadnja nadvojvodinja carske Rusije, ki jo je vodil njen starejši brat, car Nikolaj II.

Leta 1963 je Jack Ruby v Dallasu ubil Leeja Harveyja Oswalda, ki je bil obdolžen, da je streljal na predsednika Johna Kennedyja in ga ubil.

Leta 1969 je plovilo Apollo 12 varno pristalo v Pacifiku.

Leta 1989 je umrl jordanski terorist Abdalah Jusuf Azam.

Leta 1989 je pod pritiskom množičnih demonstracij v Pragi odstopilo celotno vodstvo Komunistične partije Češkoslovaške, vključno z generalnim sekretarjem Milošem Jakešem. Na njegovo mesto je bil izbran Karol Urbanek.

Leta 1992 je na Kitajskem strmoglavilo letalo domačega prevoznika. V nesreči je umrlo vseh 141 ljudi.

Leta 1993 sta bila v Veliki Britaniji 11-letna Robert Thompson in Jon Venables obsojena, da sta ubila dveletnega Jamesa Bulgerja iz Liverpoola. Obsojena sta bila na pripor za nedoločen čas.

Leta 1998 je America Online objavila, da bo kupila vse delnice Netscape Communications, ki so bile vredne 4,2 milijarde dolarjev.

Leta 2000 je na ulicah Barcelone protestiralo okoli 900.000 ljudi. Na čelu protestne kolone je bil tudi takratni španski premier Jose Maria Aznar in številni drugi državni in politični predstavniki. Protestirali so zoper številne teroristične akcije, ki jih je po Španiji izvedla baskovska separatistična organizacija Eta.

Leta 2003 je v Španiji umrla albino gorila Floquet de Neu.