Študiral je v Gradcu, leta 1755 pa stopil med jezuite. Kot rečeno, je bil velik strokovnjak za hidrotehniko, poznal pa je tudi osnove pomorstva in pomorske zgodovine. V letih od 1769 do 1785 je v Ljubljani zgradil Gruberjev prekop in razkošno Gruberjevo palačo.

Istega leta se je zaposlil na Mehanični šoli v Ljubljani, kjer je poučeval matematiko, mehaniko, hidravliko in inženirske vede. Poleg ladjedelništva so na šoli spoznavali tudi delovanje pristaniških naprav in objektov.

Za pedagoško delo na šoli je dal izdelati učila. Tako so nastali tudi ladijski modeli, ki so predstavljeni v Pomorskem muzeju Piran. Modele naj bi med letoma 1774 in 1783 izdelal Spirito Vigo s sodelavci. Nekaj modelov iz Gruberjeve delavnice je bilo razstavljenih tudi v Pulju, a so ob umiku italijanske vojske leta 1943 izginili neznano kam.

Leta 1784 se je preselil v Rusijo in od 1786 do 1799 predaval arhitekturo, mehaniko in fiziko v Jezuitskem kolegiju v Polocku. Od leta 1800 je bil rektor Jezuitskega kolegija v Sankt Peterburgu, avgusta 1802 pa je postal jezuitski general ruske province. Imel je velik vpliv na carja Pavla I. in v ruskih aristokratskih krogih ter mnogo pripomogel k papeževemu priznanju jezuitskega reda v Rusiji. Umrl je 26 marca 1805 v Sankt Peterburgu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1501 se je rodil papež Marcel II., s pravim imenom Marcellus Corvini. Vladal je le leta 1555.

Leta 1527 so španske in nemške enote zavzele Rim.

Leta 1536 je angleški kralj Henrik VIII. odredil, da mora biti Biblija dostopna v vsaki cerkvi.

Leta 1574 se je rodil papež Inocenc X., s pravim imenom Giovanni Battista Pamfili. Za papeža je bil izvoljen leta 1644, umrl pa je leta 1655.

Leta 1682 je Ludvik XIV. preselil svoj dvor v Versailles.

Leta 1758 se je rodil eden najpomembnejših voditeljev francoske revolucije Francois Isidore de Robespierre.

Leta 1840 je bil prvi dan veljavnosti "črnega penija", prve poštne znamke na svetu.

Leta 1856 se je rodil avstrijski nevropsihiater judovskega rodu Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize.

Leta 1859 je umrl nemški naravoslovec in zemljepisec Alexander von Humboldt. Velja za utemeljitelja rastlinske geografije.

Leta 1868 se je rodil ruski car Nikolaj II.

Leta 1871 se je rodil francoski kemik in Nobelov nagrajenec Victor Grignard.

Leta 1882 se je v Marmorpalaisu v Potsdamu v Nemčiji rodil pruski prestolonaslednik Wilhelm. Njegovo celotno ime je bilo Friedrich Wilhelm Viktor August Ernst. Bil je sin nemškega cesarja Wilhelma II. (1859−1941) in njegove prve žene Auguste von Schleswig Holstein Augustenburg (1858−1921). Bil je zadnji pruski prestolonaslednik in zadnji prestolonaslednik nemškega cesarstva.

Nekje med letoma 1901 in 1906 je imel kratko ljubezensko razmerje z operno pevko Geraldine Farrar (1882−1967), ki pa je kasneje preraslo v dolgoletno prijateljstvo. 6. junija 1905 se je v Berlinu poročil z vojvodinjo Cecilie von Mecklenburg Schwerin (20. september 1886−6. maj 1954), hčerko nadvojvode Friedricha Franza III. von Mecklenburga Schwerina (1851−1897) in njegove žene nadvojvodinje Anastasie Mihailovne Ruske (1860−1922).

V zakonu se jima je rodilo šest otrok: princ Wilhelm Pruski (1906−1940), princ Louis Ferdinand Pruski (1907−1994), princ Hubertus Pruski (1909−1950), princ Friedrich Pruski (1911−1966), princesa Alexandrine Pruska (1915−1980) in princesa Cecilie Pruska (1917−1975).

Kot mladi moški je prestolonaslednik postal del vojaške klike v visokih krogih. Bil je znani žigolo, ki je avgusta 1914 prevzel vodenje pete armade nemške vojske, pri tem pa ni imel skoraj nobenih vodstvenih izkušenj. Po hitri zmagi v Ardenih je njegov vpliv in sloves vidno rasel. Do konca vojne je služil vojsko na zahodni fronti, kjer je vodil armado na Verdunu proti Francozom februarja 1916.

Po revoluciji, ki je leta 1918 izbruhnila v Nemčiji, sta tako cesar Wilhelm II. kot prestolonaslednik podpisala dokument o odstopu s prestola in odšla v izgnanstvo v nizozemsko mesto Doorn. Leta 1923 se je nekdanji prestolonaslednik vrnil v Nemčijo, kar mu je oblast dovolila šele, ko je obljubil, da se ne bo vključeval v aktivno politiko. Tako se ni včlanil v nacistično stranko in je med drugo svetovno vojno živel kot navaden državljan. 20. julija 1951 je doživel hud srčni napad in umrl.

Leta 1889 so uradno med svetovno razstavo za javnost odprli Eifflov stolp v Parizu.

Leta 1910 je George V. postal angleški kralj po smrti svojega očeta Edwarda VII.

Leta 1920 se je rodil prvi premier Fidžija in predsednik Fidžija Ratu Sir Kamisese Mara.

Leta 1929 se je rodil ameriški kemik, ki je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado, Paul Christian Lauterbur.

Leta 1937 se je v New Jerseyju zgodila nesreča zračne ladje Hindenburg, v kateri je umrlo 36 potnikov in članov posadke.

Leta 1944 so Nemci odkrili partizansko bolnišnico Triglav pri Kolovcu. Od 59 ranjencev in osebja se jih je rešilo 16, druge so pobili.

Leta 1953 se je rodil angleški premier Anthony Charles Lynton »Tony« Blair.

Leta 1968 so študentske demonstracije v Parizu prerasle v poulične boje s policijo. Študentje so pripravili barikade, za pet tednov pa so zavzeli Sorbono. Osnovna zahteva je bila reforma študija.

Leta 1974 je zahodnonemški kancler Willy Brandt odstopil, potem ko so odkrili, da je bil njegov najbližji sodelavec Guillaume vohun.

Leta 1976 je Furlanijo in Posočje prizadel hud potres.

Leta 1988 je letalo, ki je letelo med norveškima mestoma Namsos in Bronnoysund, strmoglavilo v goro Torghatten. Umrlo je vseh 36 ljudi.

Leta 1994 so odprli predor pod Rokavskim prelivom, ki je prometno povezal Veliko Britanijo z evropsko celino. Predor sta uradno odprla angleška kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik Francois Mitterrand.

Leta 2002 je Jean-Pierre Raffarin postal francoski premier.