Leta 1894 se je rodil ameriški zoolog in raziskovalec človeškega spolnega vedenja Alfred Charles Kinsey.
Kinsey je leta 1947 v okviru Univerze v Indiani ustanovil Inštitut za raziskave spolnosti, spola in reprodukcije, ki je danes imenovan po njem. Njegove raziskave človeškega spolnega vedenja, ki veljajo za temelje sodobnega znanstvenega področja seksologije, so globoko zaznamovale družbene in kulturne vrednote v ZDA in drugod po svetu.

Tudi sam spolno eksperimentiral
Kinsey naj bi v imenu raziskovanja tudi sam pogosto sodeloval v spolnih praksah, ki so v tistem času veljale za družbeno nesprejemljive. Bil naj bi biseksualec in eksperimentiral z mazohizmom, hkrati pa naj bi svoje študente, ženo in osebje na inštitutu spodbujal k skupinskemu seksu. Pogosto je spolne odnose na svojem podstrešju tudi snemal.

Alfred Kinsey je umrl 25. avgusta 1956. Leta 2004 so o njem posneli biografski film, naslovljen preprosto - Kinsey. Vlogo slavnega raziskovalca je odigral Liam Neeson, vlogo njegove soproge Clare McMillen pa Laura Linney, ki ji je igra prinesla nominacijo za oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo.

Drugi dogodki na današnji dan ....

Leta 1611 je izbruhnil upor mornarjev proti kapitanu Henryju Hudsonu, ko so se leta 1610 znova podali na pot z ladjo Discovery.

Leta 1668 se je v Neaplju rodil italijanski filozof Giovanni Battista Vico. Velja za začetnika filozofije zgodovine kot znanstvene discipline in kulture psihologije. Umrl je 23. januarja 1744.

Leta 1713 so francoski prebivalci Akadije dobili ultimat, da v roku enega leta priznajo angleško nadvlado ali odidejo.

Leta 1757 je britanski general Robert Clive pri Plasseyju premagal francosko-bengalsko vojsko in tako preprečil širitev francoskega vpliva v Indijo.

Leta 1848 je v Parizu izbruhnil upor delavcev, ki so zahtevali pravice do dela. Po treh dneh so upor krvavo zadušili.

Leta 1894 se je rodil britanski kralj Edvard VIII., ki je britansko kraljestvo vodil le šestintrideset tednov, nato pa abdiciral.

Edward Albert Christian George Andrew Patrick David je bil kralj od smrti svojega očeta v začetku leta 1936 do decembra istega leta, ko se je odpovedal prestolu zaradi želje po poroki z Wallis Simpson.

Anglikanska cerkev je zelo nasprotovala tej zvezi, saj je bila Simpsonova Američanka, dvakrat ločena in ne tako plemenitega porekla. Edward se je odločil za ljubezen in se tako odpovedal prestolu, dolgo časa je živel v Parizu, nazadnje je kroni ponudil svojo pomoč v času druge svetovne vojne in dobil je mesto guvernerja na Bahamskih otokih. Umrl je 28. maja 1972 v Parizu.

Leta 1858 so britanske čete v bitki pri Krefeldu premagale francosko vojsko.

Leta 1859 se je rodil slovenski planinec in kartograf Alojzij Knafelc. Bil je načelnik markacijskega odseka. Njegova označba planinskih poti, rdeč kolobar okoli belega polja, pa se je uveljavila povsod. Izdelal je tudi več planinskih kart in pisal članke o planinstvu.

Leta 1865 se je v Fort Towsonu (današnja Oklahoma) vdala še zadnja uporniška skupina iz ameriške državljanske vojne.

Leta 1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo.

Leta 1891 je umrl angleški astronom Norman Robert Pogson. Rodil se je 23. marca 1829. Pogson je delal na observatorijih v Angliji in Indiji.

Leta 1912 se je rodil britanski matematik in računalničar Alan Mathison Turing.

Leta 1915 se je začela prva soška bitka.

Leta 1923 so italijanski fašisti pri Kobaridu aretirali sedem pastirjev in jih obsodili na več let zapora. Istega dne so v Kobaridu tudi porušili spomenik skladatelju Hrabroslavu Volariču in požgali več hiš.

Leta 1931 sta pilota Wiley Post in Harold Getty odletela na prvi (neuspešen) polet okoli sveta.

Leta 1937 se je rodil finski predsednik med letoma 1994 in 2000 Martti Oiva Kalevi Ahtisaari.

Leta 1940 je Adolf Hitler obiskal pred nedavnim zasedeni Pariz.

Leta 1943 so v Alžiriji razveljavili odlok o razpustitvi komunistične partije.

Leta 1944 se je na osrednji fronti začela sovjetska ofenziva.

Leta 1945 je bila podpisana ustavna listina Organizacije združenih narodov.

Leta 1947 je ameriški kongres kljub vetu predsednika Trumana izglasoval tako imenovani Taft-Hartleyjev zakon, ki je bil naperjen proti organiziranemu delavskemu gibanju. Zakon je prepovedoval stavko, omejil je sindikalne pravice.

Leta 1956 je bil kot prvi egiptovski predsednik z 99,95 odstotka glasov izvoljen Gamal Abdel Naser. S “skupino svobodnih častnikov” je deloval že v letu 1952, predsednik vlade je bil dve leti. Bil je tudi generalni sekretar Arabske socialistične unije in eden glavnih pobudnikov gibanja neuvrščenih.

Leta 1959 je bil po devetih letih iz enega izmed ameriških zaporov izpuščen domnevni jedrski vohun Klaus Fuchs, ki so mu ob izpustitvi dovolili, da se preseli v Dresden.

Leta 1972 so Richarda Nixona posneli med pogovorom, kako naj bi CIA vplivala na FBI-jevo preiskavo afere Watergate.

Leta 1974 so se Izraelci umaknili z zadnjega sirskega ozemlja, ki so ga zasedli v oktobrski vojni.

Leta 1985 je v eksploziji indijskega boeinga 747 nad Atlantskim oceanom južno od Irske umrlo vseh 329 potnikov in članov posadke.

Leta 1992 je bil mafijski vodja John Gotti obsojen na dosmrtno ječo.

Leta 1993 je Lorena Bobbitt možu Johnu Waynu odrezala penis, potem ko naj bi jo ta posilil.

Leta 1995 je umrl ameriški mikrobiolog Jonas Salk, ki je najbolj znan po tem, da je iznašel cepivo proti otroški paralizi.

Leta 1996 je umrl grški politik Andreas Papandreu. Po državnem udaru je bil zaprt in izgnan. V domovino se je vrnil leta 1974, kjer je ustanovil stranko Pasok, katere predsednik je postal. Predsednik grške vlade je bil od leta 1981 do 1989 in nato od leta 1993 do 1995.