Macmillan je bil britanski premier med 11. januarjem 1957 in 19. oktobrom 1963 in finančni minister med 20. decembrom 1955 in 13. januarjem 1957. Prvi earl Stocktonski se je rodil 10. februarja 1894 v Brixtonu Mauriceu Crawfordu Macmillanu (1853-1936) in Helen Artie Tarleton Belles (1856-1937).

Harold se je šolal na Etonu in na kolidžu Balliol v Oxfordu, kjer je končal le dve leti klasične izobrazbe, potem pa je izbruhnila prva svetovna vojna. Po koncu vojne pa se ni želel vrniti na študij v Oxford, rekoč, da tam nikoli ne bi bilo isto, saj je veliko njegovih kolegov umrlo na bojišču. Zaposlil se je na Veliki zahodni železnici in je bil pred nacionalizacijo direktor podjetja.

Novembra 1945 je bil izvoljen v parlament. Ko so konservativci leta 1951 zmagali na volitvah, je postal minister za stanovanjsko upravo. Od oktobra 1954 je bil minister za obrambo, od aprila do decembra 1955 pa je bil minister za zunanje zadeve in med 1995 ter 1957 tudi finančni minister. Septembra 1964 se je upokojil in izstopil iz politike ter prevzel družinsko založbo Macmillan Publishers. Umrl je na Birch Grovu v Sussexu, star je bil 92 let in 322 dni.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1170 so umorili canterburyjskega nadškofa Thomasa Becketa, glavnega nasprotnika kralja Henrika II., ki si je s poroko in z dedovanjem pridobil Normandijo in Akvitanijo.

Leta 1709 se je rodila ruska carica Elizabeta.

Leta 1721 se je rodila ljubica francoskega kralja Ludvika XV. Madame de Pompadour, s pravim imenom Jeanne-Antoinette Poisson.

Leta 1800 se je rodil Charles Goodyear, ki je razvil postopek vulkanizacije gum.

Leta 1808 se je rodil 17. predsednik Združenih držav Amerike Andrew Johnson.

Leta 1809 se je rodil premier Velike Britanije William Ewart Gladstone.

Leta 1845 je bil Teksas sprejet v ZDA kot 28. država.

Leta 1860 so v Veliki Britaniji splavili bojno ladjo, narejeno iz železa, HMS Warrior.

Leta 1876 se je na mostu v Ashtabuli v Ohiu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je umrlo 92 ljudi, 64 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1890 je ameriška vojska ob Potoku ranjenega kolena pobila več kot 200 neoboroženih Indijancev.

Leta 1891 je Thomas Alva Edison dobil patent za radio.

Leta 1910 se je rodil britanski ekonomist in Nobelov nagrajenec Ronald Coase.

Leta 1911 je bil Sun Jat Sen izvoljen za prvega predsednika Republike Kitajske.

Leta 1931 se je rodil korejski princ Gu.

Leta 1937 je Irska sprejela ustavo.

Leta 1940 je London prizadelo najhujše bombardiranje od začetka druge svetovne vojne. V njem je umrlo okrog 4.000 ljudi.

Leta 1942 je vojaško vodstvo partizanskega gibanja z odredbo ustanovilo vojaška sodišča.

Leta 1943 je začela delovati partizanska bolnišnica Pavla.

Leta 1972 je letalo lockheed tristar letalskega prevoznika Eastern Airlines strmoglavilo tik pred pristankom na mednarodnem letališču v Miamiju. Umrl je 101 človek.

Leta 1975 je avstrijski kancler, dr. Bruno Kreisky, po pogovorih z jugoslovanskimi oziroma s slovenskimi oblastmi na Brdu pri Kranju zagotovil izvrševanje določil Avstrijske državne pogodbe o zaščiti manjšin.

Leta 1975 je na letališču LaGuarida eksplodirala bomba, ki je ubila 11 ljudi.

Leta 1987 se je ruski vesoljec Jurij Romanenko po 326 dneh, ki jih je preživel v vesolju, vrnil na Zemljo.

Leta 1989 je Vaclav Havel postal predsednik Češkoslovaške.

Leta 1989 so v Hongkongu izbruhnili nemiri, potem ko so se oblasti odločile, da bodo vietnamske begunce nasilno vrnile v domovino.

Leta 1992 je odstopil brazilski predsednik Fernando Collor de Mello.

Leta 1993 je bil dokončan največji kip sedečega Bude, ki so ga postavili na prostem. Kip so poimenovali Tian Tan Buda, narejena pa je iz brona.

Leta 1996 so v Gvatemali sprte strani podpisale sporazum, s katerim se je končala 36-letna državljanska vojna.

Leta 1997 so v Hongkongu začeli pobijati kokoši in piščance, da bi preprečili razširitev ptičje gripe. Skupno so pobili 1,25 milijona kokoši.

Leta 1998 so se voditelji Rdečih Kmerov opravičili za genocid nad Kambodžani, ki so jih v 70. letih prejšnjega stoletja pobili. Ubili naj bi več kot milijon ljudi.

Leta 2004 je umrl ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Julius Axelrod.