Dior se je rodil 21. januarja 1905 v Granvillu. Šolal se je za diplomata na École des Sciences Politiques v Parizu. Po končanem študiju je začel delati v modni industriji.

Leta 1946 je s finančnimi sredstvi, ki mu jih je dal tekstilni mogotec Marcel Boussac, ustanovil svojo modno hišo v Parizu. V dobrih 12. letih je razširil svoje poslovanje na 15 držav in zaposloval več kot 2.000 ljudi.

Dior je znan predvsem po tem, da je leta 1947 uvedel t. i. new look, ki je zahteval ozka ramena, stisnjen pas, poudarjeno oprsje in dolga, široka krila.

Njegovi kroji so predstavljali dosledno klasično eleganco in poudarjali ženskost. New look je pomenil korenito spremembo v oblačenju pri ženskah in je znova postavil Pariz v središče modnega sveta.

Dior je skupaj s svojim partnerjem Jaquesom Rouetom postal znan po vsem svetu zaradi nove mode, ki jo je ponujal. Leta 1953 je njegov asistent postal Yves Saint-Laurent.

Dior, ki je zaradi debelosti imel težave s srcem, je baje umrl zaradi srčnega napada, medtem ko je bil na shujševalni dieti v toplicah v Montecatiniju v Italiji. Želel je namreč shujšati, da bi bil bolj privlačen za svojega mladega severnoafriškega ljubimca, pevca Jacquesa Benite. Umrl naj bi v veži hotela Pace, potem ko naj bi po večerji odigral še kanasto.

V spominih, ki jih je napisal Alexis von Rosenberg, baron de Red z naslovom Alexis: The Memoirs of the Baron de Redé in je izšla leta 2005, baron namiguje, da je modni oblikovalec umrl zaradi infarkta. A ne tako, kot so poročali predtem, temveč zato, ker naj bi bil večer prenaporen, saj naj bi ga preživel z dvema mladima moškima.

V času njegove smrti je Dior imel salone v 24 državah. Podjetje Dior, ki so ga po njegovi smrti uspešno vodili še modni oblikovalci Yves Saint Laurent, Marc Bohan, Gianfranco Ferre in John Galliano, je še vedno številka ena v svetu mode. Ime Dior povezujejo tako z žensko kot moško modo in posteljnim perilom.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 51 se je rodil rimski vladar Domicijan.

Leta 69 je v drugem spopadu pri Bedriacumu vojska pod poveljstvom Antonija Primusa, poveljnika danubske vojske, zveste Vespacianu, premagala enote vladarja Vitelliusa.

Leta 996 je umrl francoski kralj Hugh Capet.

Leta 1360 so v Calaisu podpisali bretignyjski sporazum, ki je zaznamoval konec prve stopnje v stoletni vojni.

Leta 1537 se je rodila angleška kraljica Jane Seymour, tretja žena angleškega kralja Henrika VIII.

Leta 1648 je bil podpisan vestfalski mir. Z njim se je končala tridesetletna vojna. Sporazum je določal tudi enakopravnost katoličanov in protestantov.

Leta 1658 se je rodil slovenski zdravnik Marko Gerbec - Marcus Gerbezius. S svojimi knjigami je skušal pomagati zdravnikom. Bil je med ustanovitelji Academie operosorum.

Leta 1795 je bila Poljsko-litovska zveza razdeljena med Avstrijo, Prusijo in Rusijo.

Leta 1812 se je Napoleon v bližini Moskve spopadel z Rusi.

Leta 1861 je bila čez vse ZDA postavljena prva čezcelinska telegrafska zvez, s tem se je končalo prenašanje pošte prek Pony Expressa.

Leta 1887 se je rodila španska kraljica Victoria Eugenia.

Leta 1891 se je rodil domninikanski diktator Rafael Leónidas Trujillo Molina.

Leta 1903 se je rodil direktor FBI-ja Melvin Purvis.

Leta 1917 so združene nemške in avstro-ogrske čete prebile italijanske bojne linije pri Kobaridu in Bovcu. Ta bitka prve svetovne vojne je znana kot čudež pri Kobaridu.

Leta 1929 so se na newyorški borzi začele kazati prve razpoke, zavladala je zmeda, ki je napovedovala njen zlom. Dan pozneje se je zgodil črni petek.

Leta 1930 je bil v Braziliji po državnem prevratu odstavljen zadnji predsednik Prve republike Washington Luís Pereira de Sousa. Začasni predsednik države je postal Getúlio Dornelles Vargas.

Leta 1930 se je rodil malezijski kralj Sultan Ahmad Shah.

Leta 1931 je bil Al Capone obsojen na 11 let zaporne in 50.000 dolarjev denarne kazni.

Leta 1932 se je rodil francoski fizik in Nobelov nagrajenec Pierre-Gilles de Gennes.

Leta 1944 je bila potopljena japonska letalonosilka Zuikaku.

Leta 1945 je večina držav podpisnic ustanovne listine Združenih narodov ratificirala dokument, ki so ga sprejeli na ustanovnem zasedanju organizacije Združenih narodov v San Franciscu.

Leta 1945 je umrl norveški premier in izdajalec Vidkun Abraham Lauritz Jonssøn Quisling.

Leta 1947 je pred komisijo Unamerican Activities Committee prišal Walt Disney in imenoval zaposlene v podjetju Disney, za katere je menil, da so komunisti.

Leta 1954 je ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower obljubil, da bodo ZDA pomagale Južnemu Vietnamu.

Leta 1956 je Sovjetska zveza napadla Madžarsko.

Leta 1960 je na kozmodromu Bajkonur eksplodirala balistična raketa R-16 na izstrelitveni ploščadi in ubila 165 ljudi.

Leta 1964 je Severna Rodezija, nekdaj britanska kolonija, postala neodvisna in se preimenovala v Republiko Zambijo.

Leta 1964 je bilo v Canberri ustanovljeno Društvo Slovencev v Avstraliji.

Leta 1966 se je rodil ruski oligarh in naftni mogotec Roman Abramovič.

Leta 1970 je bil Salvador Allende izvoljen za predsednika Čila.

Leta 1973 se je končala jomkipurska vojna.

Leta 1980 je poljska vlada legalizirala Solidarnost.

Leta 1989 je televizijski pridigar Jim Bakker obsojen na 45 let zapora in 500.000 dolarjev kazni, ker je ogoljufal investitorje, ki so vložili 3,7 milijona dolarjev v njegovo podjetje.

Leta 1998 je bil izstreljen Deep Space 1.

Leta 1998 se je tropska nevihta Mitch spremenila v orkan.

Leta 2003 je concorde še zadnjč poletel na komercialni progi.

K. S.