Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu. Oče je bil Italijanski trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa iz znane slovenske železarske družine. Žiga se je najprej šolal zasebno, nato pa je študiral v Italiji, med drugim tudi na plemiški šoli v Reggiu Emiliji.

Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva, že tedaj pa so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja. Zbral je obsežno knjižnico.

Bil je tudi začetnik industrijske revolucije pri nas. V fužinarstvo je vpeljal številne novosti, kar pa ni moglo ustaviti zatona njegovih fužin.

Navduševali so ga tudi minerali. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zanj zbirajo zanimive kamne, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Po njem je poimenovan najbolj barvit mineral zoisit. Pet tisoč primerkov obsegajoče mednarodno znane mineraloške zbirke je tako kot svojo knjižnico z okoli štiri tisoč enotami namenil slovenski javnosti.

Zois je bil vsestranski človek. Z Valentinom Vodnikom in Antonom Tomažem Linhartom so ustanovili Zoisov krožek, s čimer so pripomogli slovenski književnosti. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujeval in usmerjal. S tem je postal središčna oseba slovenskega razsvetljenstva.

Pri komaj 32 letih ga je prvič napadel protin, revmatična boleznen, zaradi česar je od leta 1789 počasi hromel, tako da po letu 1797 ni več zapustil stanovanja. Po njem se je vozil s premičnim stolom, podobnim današnjim invalidskim vozičkom.

Leta 461 je umrl cerkveni učitelj, papež in svetnik Leon I.

Leta 1433 se je rodil burgundski vojvoda Karl.

Leta 1444 je bil v bitki pri Varni ubit poljski kralj Ladislav III. V tej bitki so Turki porazili poljsko vojsko.

Leta 1483 se je v Eislebenu v Nemčiji rodil teolog in začetnik protestantske reformacije, Martin Luter.

Sprva je študiral posvetne znanosti, vendar je poleti leta 1505 blizu njega divjalo neurje. Luter se je prestrašen zaobljubil: "Sveta Ana, če me pustiš živeti, bom postal menih!" Opustil je študij prava in stopil v avguštinski red.

Njegovi nauki, izraženi v 95 tezah, ki jih je 29. oktobra 1517 nabil na vrata wittenberške cerkve, so navdihnili reformacijo in nastanek skupin luterancev, protestantov ter drugih. Njegov poziv Cerkvi, naj se vrne k nauku Svetega pisma, je bil glavni vzrok številnim novim običajem. Lutrovo neomajno nasprotovanje Katoliški cerkvi je privedlo do izobčenja in proglasitve za krivoverca. Njegov volilni knez Friderik Modri ga je zaščitil tako, da ga je skril na svojem gradu Wartburg. Tam je Luter dokončal svoj prevod Svetega pisma v nemščino.

Ta prevod je pripomogel k razvoju enotne različice nemškega jezika in prevajalstvu dodal nekatera nova načela. Njegove himne so znova spodbodle razvoj petja v krščanstvu. V nekaterih krščanskih ločinah je njegova poroka s Katharino von Bora 13. junija 1525 začela običaj poročanja duhovnikov.

V Katoliški cerkvi ga je najbol motilo prodajanje odpustkov. Zavzemal se je, da bi verniki sami prebirali Sveto pismo, in trdil, da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu.

Leta 1549 je umrl papež Pavel III., s pravim imenom Alessandro Farnese.

Leta 1673 je umrl poljski kralj Michał Wisniowiecki.

Leta 1683 se je rodil angleški kralj George II.

Leta 1775 je kongres ustanovil korpus mornariške pehote ZDA.

Leta 1801 je ameriška država Tennesse prva prepovedala revolveraške dvoboje.

Leta 1865 je bil major Henry Wirz kot edini vojaški zapornik, obtožen vojnih zločinov v ameriški državljanski vojni, obešen.

Leta 1871 je Henry Morton Stanley našel izgubljenega raziskovalca dr. Davida Livingstona v Ujiji v bližini jezera Tanganjika.

Leta 1888 se je rodil ruski konstruktor letal Andrej Tupolev.

Leta 1918 je bilo podpisano premirje, ki je pomenilo konec 1. svetovne vojne.

Leta 1926 so Mičinomijo Hirohita, 124. japonskega vladarja, okronali za japonskega cesarja. Hirohito je državo vodil v obdobju med vojnama, med drugo svetovno vojno pa je bil na strani nemško-italijanskih sil.

Leta 1938 je umrl turški politik, imenovan Oče Turkov, Kemal Atatürk. Bil je prvi predsednik Turčije in je spremenil osmansko monarhično državo v moderno državo evropskega tipa.

Leta 1940 se je Gabon priključil Svobodni Franciji.

Leta 1942 so ameriške in vichyjske enote sklenile premirje v Severni Afriki.

Leta 1942 se je v mestu Syracuse v ameriški zvezni državi New York rodil ekonomist Robert F. Engle.

Engle je diplomiral iz fizike na kolidžu Williams, leta 1966 je magistriral iz fizike na univerzi Cornell, tri leta pozneje pa še doktoriral iz ekonomije na isti univerzi.

Leta 1951 je v ZDA začela delovati neposredna telefonska povezava med obema obalama.

Leta 1970 so Rusi izstrelili lunarno sondo Lunokhod 1.

Leta 1971 so enote Rdečih Kmerov v Phnom Penhu napadle letališče in ubile 44 ljudi. Ranjenih je bilo najmanj 30 ljudi. Poškodovali pa so tudi devet letal.

Leta 1972 je bilo letalo Southern Airways Flight 49 ugrabljeno. Nekaj časa so ugrabitelji grozili, da bodo letalo strmoglavili v jedrski laboratorij Oak Ridge National Laboratory. Po dveh dneh je letalo pristalo v Havani, Fidel Castro pa je dal ugrabitelje aretirati in zapreti.

Leta 1975 sta v Osimu zunanja ministra Italije in Jugoslavije podpisala tako imenovani osimski sporazum o ureditvi mejnih in gospodarskih vprašanj med državama.

Leta 1975 je tovorna ladja SS Edmund Fitzgerald med nevihto potonila na jezeru Superior, v nesreči je umrlo 29 članov posadke, ki so bili ta čas na ladji.

Leta 1975 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, v kateri je sionizem izenačila z rasizmom. Resolucijo so ukinili decembra 1991.

Leta 1982 je umrl sovjetski voditlej Leonid Iljič Brežnjev.

Leta 1989 je po 35 letih bolgarska komunistična partija zamenjala Todorja Živkova na čelu stranke. Novi predsednik stranke je postal nekdanji premier Peter Mladenov, ki je spremenil ime stranke v bolgarsko socialistično stranko.

Leta 1995 so v Nigeriji oblasti obesile dramatika in aktivista za varstvo okolja Kena Saro-Wiwo. Poleg njega so obesili še osem ljudi, članov Gibanja za preživetje ljudstva Ogoni.

Leta 2003 je umrl prvi zimbabvejski predsednik Canaan Banana.