Njegova vloga zavetnika se je utrdila šele po njegovi smrti, v osmem stoletju, in je posledica pretkane propagande opatije Armagh, ki je hranila njegove relikvije. Irci še danes praznujejo dan svetega Patrika, ki je tudi državni praznik. V Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji in Novi Zelandiji ga tudi praznujejo, ni pa dela prost dan.

Ob tem dnevu v mestih po vsem svetu prirejajo velike parade. Prva je bila organizirana v Bostonu v ZDA leta 1761. Največjo parado tradicionalno priredijo v New Yorku, obišče jo okoli dva milijona ljudi, nastopa pa jih 150.000.

Drugi dogodki na današnji dan ...

45 pr. n. št. je Julij Cezar premagal Pompeja in njegovo vojsko.

180 je umrl rimski cesar Mark Avrelij.

1040 je umrl angleški kralj Harold Harefoot.

1058 je umrl škotski kralj Lulach I.

1473 se je rodil škotski kralj James IV.

1516 je umrl firenški vladar Giuliano di Lorenzo de' Medici.

1673 sta Jacques Marquette in Louis Jolliet začela raziskovati Velika jezera in reko Misisipi.

1756 so v New Yorku prvič priredili parado v čast svetemu Patriku.

1805 je Italijanska republika, ki ji je predsedoval Napoleon, postala kraljevina, Napoleon pa kralj.

1811 se je rodil eden izmed voditeljev gibanja Mlada Nemčija Ferdinand Gutzkow. V svojih idejah je zavračal absolutistično državo, ortodoksno cerkev in družbene konvencije. Umrl je leta 1878.

1834 se je rodil nemški strojni inženir Gotlieb Daimler, ki je skupaj s Carlom Benzom izumitelj sodobnega avtomobila.

1845 so izumili gumijasto elastiko.

1848 je bila v Ljubljani ustanovljena Narodna straža.

1849 je umrl nizozemski kralj William II.

1861 je bila razglašena Kraljevina Italija.

1881 se je rodil švicarski fiziolog Walter Rudolf Hess. Leta 1949 je prejel Nobelovo nagrado za medicino, umrl je leta 1973.

1891 se je angleški parnik SS Utopia potopil pri Gibraltarju. Umrlo je 574 ljudi.

1891 je bila prvič vzpostavljena telefonska zveza med Parizom in Londonom.

1920 se je rodil bangladeški premier Šeikh Mudžibur Rahman.

1921 so v Drugi poljski republiki sprejeli marčno ustavo.

1921 je umrl ruski matematik in fizik Nikolaj Jegorovič Žukovski.

1926 so Brazilija, Španija in Poljska preprečile vstop Nemčije v Društvo narodov.

1929 je ameriški avtomobilski koncern General Motors kupil večinski delež v nemškem družinskem podjetju Opel.

1931 so v ameriški zvezni državi Nevadi legalizirali kockanje in druge igre na srečo.

1937 je umrl angleški državnik in Nobelov nagrajenec za mir Austen Chamberlain.

1942 se je začela akcija Reinhard, med katero so nacisti sistematično pobili skoraj vse poljske Jude, njihovo imetje pa so zasegli.

1943 so Italijani napadli osvobojeno ozemlje v Dolomitih, ki so ga poimenovali Dolomitska republika.

1946 se je rodil nemški biolog, Nobelov nagrajenec za medicino, Georges J. F. Kohler.

1948 so države Beneluksa, Francija in Velika Britanija podpisale bruseljski sporazum, predhodnik sporazuma o ustanovitvi Nata.

1956 je umrla francoska fizičarka Irene Joliot-Curie, ki je leta 1935 skupaj z možem prejela Nobelovo nagrado za kemijo.

1966 je podmornica Alvin ob španski obali v Sredozemlju našla izgubljeno ameriško jedrsko bombo.

1969 je Golda Meir postala premierka Izraela.

1970 je ameriška vojska obtožila 14 svojih oficirjev za prikrivanje informacij o pokolu v vasi My Lai.

1983 je umrl ameriški psiholog in Nobelov nagrajenec Haldan Keffer Hartline.

1988 je kolumbijsko letalo strmoglavilo na robu gora blizu venezuelske meje. Umrlo je 143 ljudi.

1992 je pred izraelsko ambasado v Buenos Airesu eksplodiral avtomobil-bomba. Umrlo je 29 ljudi, 242 pa jih je bilo ranjenih.

2003 je angleški minister Robin Cook odstopil zaradi vladnega načrta glede vojne v Iraku.

2004 so v nemirih na Kosovu Albanci uničili 35 pravoslavnih cerkva in samostanov. Umrlo je več kot 22 ljudi, 200 pa jih je bilo ranjenih.