Republika Maldivi (tudi Divehi Raajeje) je država, ki jo sestavlja skupina okrog 2000 majhnih in nizkih atolov v Indijskem oceanu, jugo-jugozahodno od Indije oziroma Šrilanke. Razprostirajo se v dolžini 840 kilometrov, v smeri poldnevnika, večji del v dveh vzporednih skupinah koralnih otokov, oddaljenih med seboj okrog 30 kilometrov. Naseljenih je samo 218 otokov s skupno površino 298 kvadratnih kilometrov.

Zaradi globalnih podnebnih sprememb se gladina oceana v državi dviguje za 0,9 centimetra letno. Znanstveniki zaradi tega opozarjajo, da bo glede na višino otokov (ki v 80 odstotkih državnega ozemlja znaša približno en meter) v 100 letih to območje nenaseljivo. Tega se zavedajo tudi prebivalci, zato so Maldivi prva podpisnica kjotskega sporazuma. Glavno mesto, Male je pred cunamiji zavarovano s tri metre visokim obzidjem.

Glavne gospodarske panoge so ribolov, kmetijstvo (banane, papaje, mango) in ladjarstvo. V ribolovni sezoni odhaja na Indijski ocean polovica moškega prebivalstva, letni ulov pa dosega 40.000 ton rib.

Do 26. julija 1965, ko so postali samostojna država, so bili Maldivi pod upravo Združenega kraljestva, 11. novembra 1968, po smrti sultana M. F. Didija, pa so postali republika.

Drugi dogodki na današanji dan ...

Leta 1139 se je Alfonz I. oklical za prvega portugalskega kralja in razglasil odcepitev od Kastilje.

Leta 1788 je New York ratificiral ustavo ZDA in tako postal 11. zvezna država.

Je zvezna država, ki leži na severovzhodu ZDA, razdeljena je na 62 okrožij, v njej pa leži tudi največje mesto ZDA - New York (izvirno angleško New York City ali City of New York).

Leta 1802 se je rodil mehiški predsednik Mariano Arista.

Leta 1803 so v Londonu odprli železnico Surrey Iron Railway, najverjetneje prvo javno železnico na svetu.

Leta 1847 je Liberija postala neodvisna država, prva država svobodnih črncev. Sprejeli so ustavo po ameriškem zgledu. V Liberiji belec ne more postati niti državljan niti lastnik zemlje. V devetesetih letih je v državi izbruhnila državljanska vojna.

Leta 1865 se je rodil nemški državnik Philipp Scheidemann.

Leta 1875 se je rodil švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung. Neodvisno od Freuda je ustanovil tako imenovano zuriško pihoanalitično šolo in v psihologijo uvedel pojem intro- in ekstrovertnosti. Umrl je leta 1961.

Leta 1887 je Ludwik Lejzer Zamenhof objavi Dr. Esperanto's International Language, v katerem je predstavil umetni jezik esperanto.

Leta 1903 se je rodil slovenski fizik in astronom Franjo Dominko.

Leta 1908 se je v Valparaisu rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende Gossens. Svojo politično kariero je najprej začel kot minister za zdravstvo, od leta 1942 je bil glavni tajnik socialistične stranke, skoraj petnajst let kasneje je postal predsednik senata. Leta 1970 je bil prvi svobodno izvoljen marksistični predsednik v Latinski Ameriki. S položaja je bil strmoglavljen v vojaškem udaru Agusta Pinocheta Ugarteja. 11. septembra 1973 so ga v Santiagu de Chile ubili.

Leta 1908 so v Združenih državah Amerike ustanovili "Office of the Chief Examiner", ki se pozneje preimenuje v FBI (Federal Bureau of Investigation).

Leta 1934 je umrl slovenski pesnik in vojskovodja Rudolf Maister. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Izobrazbo si je pridobil na vojaških šolah v tedanji Avstroogrski državi. Konec I. svetovne vojne je pričakal kot major. S hitro mobilizacijo je ustanovil Slovensko vojsko ter razorožil nemške oddelke v Mariboru. S svojim odločnim nastopom je omogočil, da Maribor ostal slovensko mesto. Velike zasluge ima tudi pri bojih za slovensko severno mejo. Vojaško kariero je končal z upokojitvijo leta 1923. Tedaj se je posvetil kulturnemu delovanju in izdal pesniško zbirko Kitica mojih. 7. decembra 1914 so ga premestili v Maribor in mu določili mesto referenta pri okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru.

Leta 1936 so se sile osi odločile za posredovanje v španski državljanski vojni.

Leta 1939 so ZDA preklicale trgovsko pogodbo z Japonsko.

Leta 1939 se je rodil avstralski premier John Winston Howard.

Leta 1940 se je Slonokoščena obala priključila Svobodni Franciji.

Leta 1941 je zaradi japonske zasedbe Francoske Indokine ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt ukazal zaseči vse japonsko premoženje na ozemlju ZDA.

Leta 1941 je umrl francoski matematik Henri Léon Lebesgue.

Leta 1944 je v Johannesburgu umrl iranski šah Reza Pahlavi, s pravim imenom Reza Khan. Rodil se je 16. marca 1878 v Alaštu. Za šaha je bil oklican leta 1925, bil je ustanovitelj vladajoče iranske dinastije. Leta 1941 so ga zavezniki prisilili, da se je odpovedal prestolu v korist svojega sina Mohameda Reza Pahlavija. Reza Pahlavi je bil interniran v Južnoafriško republiko, kjer je umrl.

Leta 1945 je bila ustanovljena država Vietnam.

Leta 1945 je Winston Churchill odstopil s položaja predsednika vlade.

Leta 1947 je bil sprejet zakon o ustanovitvi obveščevalne organizacije Central Intelligence Angecy – CIA.

Leta 1952 je v Buenos Airesu umrla argentinska političarka María Eva Duarte de Perón, bolj znana kot Evita Peron. Prva žena Juana Dominga Perona je bila politčno zelo vplivna, z organiziranjem množičnih delavskih demonstracij je dosegla, da so Juana Perona izpustili iz zapora. Po poroki je vodila ministrstvo za delo in zdravstvo. Obvladovala je vse radijske postaje v državi in prepovedala številne časopise in revije. Poskus, da bi leta 1951 postala podpredsednica, je preprečila vojska.

Leta 1953 se je z neuspešnim Castrovim napadom na Moncado začela kubanska revolucija.

Leta 1956 je egiptovski predsednik Naser podržavil Sueški prekop in s tem izzval veliko mednarodno krizo.

Leta 1958 je bil izstreljen ameriški satelit Explorer 4.

Leta 1963 je bil izstreljen Syncom 2, prvi geosinhroni satelit.

Leta 1971 je Nasa izstrelila Apollo 15.

Leta 1989 je bil ameriški študent Robert Tappan Morris ml. kot prvi človek obtožen razširjanja računalniških črvov.