Rodil se je leta 1925, šolo pa je obiskoval v Tripoliju. Nato je šolanje nadaljeval na srednji šoli svetega Jožefa v Ainturi in na univerzi svetega Jožefa v Bejrutu.

Leta 1947 je diplomiral iz prava in se zaposlil v pravni pisarni nekdanjega premeirja Adbalaha El Jafija. Leta 1951 je odprl svojo pisarno. Istega leta se je prvič neuspešno potegoval za sedež v ljudski skupščini, kamor je bil izvoljen leta 1957, potem znova 1960, 1964, 1968 in 1972.

Med letoma 1975 in 1990 v Libanonu zaradi državljanske vojne ni bilo parlamentarnih volitev. Leta 1952 je bil Moavad nekaj časa zaprt, saj se je udeležil ljudske vstaje, ki je spodbudila odstop predsednika Bečaraja El Kurija. Zaradi spora z Kurijevim naslednikom je pobegnil v tujino, v sirsko Latakio, in je bil v skupščino leta 1958 izvoljen kar iz tujine. Nekaj časa je bil vodja parlamentarnega odbora za pravo, finance in proračun. Med 31. oktobrom 1961 in 20. februarjem 1964 je bil v vladi premierja Rašida Karamija minister za pošto in telekomunikacije. Kasneje je bil minister za javna dela, znova pod Karamijem, in sicer med 16. januarjem in 24. novembrom 1969. 25. oktobra 1980 se je vrnil v kabinet vlade kot minister za izobraževanje in umetnost. Na položaju je bil do izteka mandata premierja Šafika Vazana 24. septembra 1982. Leta 1989 je bil izvoljen za predsednika Libanona, ljudska skupščina ga je 5. novembra potrdila.

Nov položaj pa je Moavad zasedel 409 dni po izteku mandata nekdanjega predsednika Amina Džemajela. 17 dni pozneje, ko se je vračal s proslave ob dnevu neodvisnosti, je v bližini njegovega avtomobila eksplodirala 250 kilogramov težka bomba. Poleg njega je bilo ubitih še 23 ljudi. Sicer pa je bil Moavad poročen. Leta 1965 se je poročil z Najlo Nadžib Iso E -Kuri. Zakoncema sta se rodila dva otroka: hči Rima (1966) in sin Michel (1972). Po Renéjevi smrti je bila Nayla leta 1991 izvoljena v ljudsko skupščino.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1318 je umrl ruski princ Mihail Jaroslavič.

Leta 1497 je portugalski pomorščak in raziskovalec Vasco da Gama objadral Rt dobrega upanja. Njegovo ime je zaradi odkritja morske poti do Indije zapisano v zgodovino človeštva. Leta 1497 je zaplul v Indijski ocean in po letu plovbe prispel v Indijo. Na potovanje se je odpravil s 168 mornarji, vrnilo pa se jih je le 55. Na drugem potovanju v letih 1502 in 1503 je uveljavil portugalsko navzočnost v Indijskem oceanu. Bil je prvi zahodni pomorščak, ki je priplul tja. S seboj je imel pismo portugalskega kralja Manuela I. s ponudbo vladarju Zamorinu za sodelovanje in s predlogom vzpostavitve trgovinskih odnosov.Odtlej so imeli Portugalci monopolni položaj pri trgovanju z Indijo. Kasneje je Vasco da Gama umrl na potovanju v Cochino.

Leta 1515 se je rodila žena škotskega kralja Jamesa V. in regentka Škotske Marie Guiška.

Leta 1602 se je rodila žena španskega kralja Filipa IV. Elizabeta Francoska.

Leta 1617 je umrl turški sultan Ahmed I.

Leta 1643 se je rodil francoski raziskovalec Robert Cavelier de La Salle.

Leta 1718 je na obali Virginije angleški pirat Edward Teach, bolj znan kot Blackbeard (Črnobradi) izgubil življenje, potem ko so ga ustrelili in več kot 25-krat zabodli.

Leta 1852 se je rodil francoski diplomat in dobitnik Nobelove nagrade za mir Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant.

Leta 1890 se je rodil francoski general in državnik Charles Andre Joseph Marie de Gaulle. Leta 1932 je postal generalni sekretar narodnega obrambnega sveta. Ko se je Francija vdala, je pobegnil v London, od koder je vodil sile Svobodne Francije. V letih 1944-45 je bil začasni predsednik četrte republike, kasneje pa izvoljen za ministrskega predsednika in začasnega predsednika države. Leta 1958 je temeljito spremenil ustavo in predsedniku zagotovil večja pooblastila. Afriškim kolonijam je priznal neodvisnost in nasprotoval vključitvi Velike Britanije v Evropsko skupnost. Leta 1966 je zaprl vsa oporišča Nata v državi, po notranjepolitičnih težavah je 28. aprila 1969 odstopil.

Leta 1906 je bil znak SOS sprejet kot mednarodni znak za klic v sili.

Leta 1935 je letalo china clipper odletelo iz Alamede v Kaliforniji in prvo na svetu dostavilo pošto prek Indijskega oceana. Njegova destinacija je bila Manila, kamor je dostavilo več kot 110 tisoč poštnih pošiljk.

Leta 1942 je general Friedrich von Paulus Adolfu Hitlerju poslal telegram, v katerem mu je sporočil, da se je šesta armada v Rusiji predala.

Leta 1943 so se ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in kitajski voditelj Čangkajšek sestali v Kairu, da bi se dogovorili, kako poraziti Japonce.

Leta 1943 je Libanon postal od Francije neodvisna država.

Leta 1963 je ob 12.30 Lee Harvey Oswald v Dallasu ubil 35. ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja med turnejo po Teksasu. V Dallasu, kjer je Kennedyja pričakala navdušena množica, pa tudi številni radovedneži in nasprotniki njegove politike, so se kmalu zaslišali streli. Prvi je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallya, četrti je Kennedyja zadel v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Atentatorja so prijeli že po 45 minutah.

Sovražnikov in pobudnikov za atentat je bilo veliko, v 1000 dneh predsednikovanja si je namreč pridobil velik ugled in mnogi so v njem videli človeka, ki mu bo uspelo zgladiti mnoga mednarodna nesoglasja, doma pa utrditi red in zakonitost. Podpredsednik Lyndon B. Johnson je zaprisegel kot 36. predsednik ZDA. 46-letnega Kennedyja so 25. novembra pokopali na washingtonskem pokopališču junakov Arlington. John F. Kennedy, ki se je rodil 29. maja 1917, je bil s 44 leti najmlajši ameriški predsednik in prvi katoličan na tem položaju.

Leta 1972 so nad Vietnamom sestrelili prvi bombnik B52.

Leta 1975 je dva dni po smrti generala Francisca Franca kot prvi kralj po španski državljanski vojni prisegel Juan Carlos I.

Leta 1977 je British Airways uvedel redno progo med Londonom in New Yorkom z nadzvočnim letalom concorde.

Leta 1985 se je glede na azteško mitologijo rodil odrešenik.

Leta 1988 so v Palmdalu v Kaliforniji predstavili t. i. nevidni bombnik B-2 spirit.

Leta 1990 je s položaja predsednice britanske vlade odstopila Margaret Thatcher, ki je vladala kar enajst let. Imenovali so jo tudi železna lady. Bila je poslanka Konservativne stranke v spodnjem domu, kasneje je prevzela ministrstvo za vzgojo in znanost. Leta 1975 pa je kemičarka in pravnica prevzela mesto predsednice stranke in vodje opozicije. Veljala je za dosledno zagovornico svobodnega tržnega gospodarstva. Po zmagi na volitvah 3. maja 1979 je bil prva ženska – predsednica vlade v Evropi. Kot predsednica je posredovala tudi v vojni za Falklandske otoke z Argentino.

Leta 2002 je bilo v Nigeriji ubitih več kot 100 ljudi. Tarča napada so bile tekmovalke za mis sveta.

Leta 2003 so v Tbilisiju nasprotniki predsednika Eduarda Ševarnadzeja zasedli stavbo parlamenta in zahtevali njegov odstop.