Ima sestro in dva starejša brata. Med srednjo šolo je pol leta preživela v Avstraliji, po vrnitvi domov pa je leta 1994 končala šolanje.

Kasneje je nekaj časa obiskovala zasebno šolo Bjørknes, nato pa je naredila sprejemne izpite na univerzitetnem kolidžu Agder. Potem je leto dni delala v enem od bifejev v Oslu. Na enem od rockfestivalov Quart je Mette-Marit spoznala prestolonaslednika Haakona. Par so v javnosti večkrat kritizirali, saj sta še pred poroko živela skupaj, dekle ni bilo zelo izobraženo, imelo je nezakonskega otroka, starši so bili ločeni … Ko se je par zaročil in nato poročil, so govorice potihnile.

Prvič se je kot uradna Haakonova spremljevalka pojavila na podelitvi Nobelovih nagrad 10. decembra 2000, deset dni predtem pa je par objavil zaroko. V oselski katedrali sta se poročila 25. avgusta naslednje leto, zdaj pa živita na posestvu Skaugum v bližini Osla. Sicer pa je Mette-Marit 13. januarja 1997 rodila dečka Mariusa Borga Høibyja, čigar oče je Morten Borg, obsojeni za preprodajo kokaina leta 1991. 21. januarja 2004 je rodila hčerko, princeso Ingrid Alexandro, ki je druga v vrsti za prestol. 3. decembra 2005 je rodila sina, princa Sverreja Magnusa.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 14 n. š. je umrl Avgust, prvi rimski cesar, prvotno imenovan Gaius Octavius. Podpiral je umetnost in znanost, zato velja čas njegovega vladanja za zlato dobo rimskega cesarstva. Cezarjev pranečak in posvojenec je dobil po umoru Cezarja konzulat in z Markom Antonijem in Lepidom sklenil drugi triumvirat.

Po zmagi nad Cezarjevima morilcema, Brutom in Kasijem pri Filipih, so si razdelili državo. Sam je dobil zahodni del države, leta 31 je pri Akciju premagal Marka Antonija in postal je samodržec in državo je obnovil s poudarjenim, navideznim varovanjem republikanskih tradicij. Osvojil je Alpe in severno predalpsko območje.

Doma pa je s številnimi zakoni proti zapravljivosti, prešuštvu, razdelitvi živil in osvobajanju sužnjev skušal vzpostaviti stari red. Podpiral je znanost in umetnost. Na dvor je pritegnil Vergilija, Horacija in Ovidija. Avgustus oziroma vzišeni častni naziv mu je leta 27 pred našim štetjem podelil rimski senat kot prvemu rimskemu cesarju.

Leta 1646 se je v Derbyju rodil John Flemsteed, ki je prvi opravljal službo kraljevega astronoma, postal pa je tudi direktor svetovno znanega greenwiškega observatorija. Izdelal je prvi veliki katalog 2.866 zvezd, katerih lege so izmerili z daljnogledom. Umrl je v Greenwichu star 73 let.

Leta 1662 je v Parizu umrl znameniti francoski matematik in filozof Blaise Pascal. Na matematičnem področju so pomembne njegove raziskave verjetnostnega računa, odkril je pravilo o deljivosti števil in po njem imenovani Pascalov trikotnik. Bil je privrženec janzenizma in nasprotnik jezuitskega reda, s svoji obrambi krščanstva je videl človeka hkrati v njegovi veličini in ogroženosti. Rodil se je 19. junija 1623 v Clermond Ferrandu.

Leta 1691 se je med avstrijsko in turško vojsko vnela bitka pri Slankamenu v Sremu, v kateri so bili Turki strahovito poraženi. V bitki je padel glavni turški poveljnik, veliki vezir Mustafa Ćuprilić. Pričakovati je bilo, da bodo Avstrijci nadaljevali bojni pohod, a se to ni zgodilo. Med Avstrijo in Turčijo ni bilo več večjih spopadov.

Leta 1808 se je rodil škotski inženir in ljubiteljski astronom James Nasmyth.

Leta 1819 je v Heathfieldu umrl znameniti angleški inženir James Watt. Leta 1765 je izdelal prvi uporabni parni stroj z veliko zmogljivostjo. Ta izum pojmujemo kot začetek tehnične revolucije. Patent zanj je prijavil leta 1784. Preuredil je Newcombnov stroj, tako da je ločil kondenzator od valja in dobili so cenejšo in učinkovito parno črpalko.

Watt jo je 1781 izpopolnil in parni stroj je kmalu postal nepogrešljiv. Parni stroji so lahko poganjali vse mogoče tovarniške stroje, železniške lokomotive in ladje. Rodil se je 19. januarja 1736 v Greenwocku, po njem se imenuje enota za električno moč.

Leta 1822 je umrl francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije Jean Baptiste Joseph Delambre.

Leta 1848 je newyorški časnik Herald poročal o najdbi zlata v Kaliforniji, kar je povzročilo zlato mrzlico.

Leta 1866 so v Baltimoru v Združenih državah Amerike ustanovili delavski sindikat National Labour Union, ki se je takoj po ustanovitvi začel bojevati za osemurni delavnik.

Leta 1872 se je rodil belgijski matematik in fizik Theophile Ernest de Donder.

Leta 1883 se je v Saumurju rodila Gabrielle Bonheur Chanel ali Coco Chanel - francoska modna kreatorka. Zaslovela je s kreacijo male črne obleke in številnimi inovacijami, uvedla je ogromne črne pentlje, pozlačene gumbe, torbice s pozlačeninimi verižicami in parfum Chanel številka 5. Njen kostim je simbol tradicionalne elegance. Umrla je 10. januarja 1971 v Parizu.

Leta 1887 je umrl ameriški astronom in optik Alvan Clark.

Leta 1891 se je rodil ameriški astronom Milton La Salle Humason.

Leta 1923 je umrl italijanski ekonomist, sociolog in filozof Vilfredo Pareto.

Leta 1942 se je zgodil angleško-kanadski napad na Dieppe.

Leta 1944 se je v Parizu po ukazu državnega sveta odporniškega gibanja začela splošna vstaja Parižanov proti nemškim okupatorjem.

Leta 1946 se je v mestu Hope v zvezni državi Arkansas rodil pravnik, politik - demokrat William Bill Jefferson Clinton kot William Jefferson Blythe III. Živel je le z materjo Viginio Cassidy Blythe, njegov oče se je le tri mesece pred njegovim rojstvom ponesrečil. Na volitvah 3. novembra 1992 je volivce prepričal s svojo politiko "ljudje na prvem mestu" in dobil 43 % oddanih glasov in tako premagal dotedanjega predsednika ZDA Georgea Busha in neodvisnega kandidata Rossa Perota.

Štiri leta pozneje je bil znova izvoljen. Svoje predsedovanje je končal leta 2000, ko ga je nasledil W. George Bush mlajši. Vojne sile Nata so med njegovim predsedovanjem posredovale v vojni, ki je potekala v ZR Jugoslaviji na Kosovu. Od 21. do 23. junija 1999 je bil tudi na obisku v Sloveniji.

Leta 1957 je umrl švedsko-ameriški vremenoslovec Carl-Gustav Arvid Rossby.

Leta 1973 je Grčija postala republika.

Leta 1991 je Boris Jelcin z nastopom pred stavbo ruskega parlamenta preprečil državni udar konservativcev.

Leta 1994 je umrl ameriški kemik Carl Linus Pauling. Bil je predsednik ameriškega kemijskega združenja in podpredsednik združenja znanstvenih delavcev. Odkril je spiralasto zgradbo beljakovin. Iz zakonov znanstvene mehanike je razvil nove temeljne predstave o naravi.

Leta 1954 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Leta 1962 je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Zavzemal se je proti jedrskim poskusom, njegovo prošnjo po prekinitvi s poskusi, ki jo je naslovil na Organizacijo združenih narodov, je podpisalo 11.000 znanstvenikov. Rodil se je 28. februarja 1901 v Portlandu.

Leta 2008 je umrl LeRoi Moore, ameriški glasbenik, član skupine Dave Matthews Band. Rodil se je leta 1961.