Železniško progo od Dunaja proti Trstu so v Avstriji začeli načrtovati že leta 1837. Leta 1839 je dobil koncesijo za gradnjo proge z Dunaja proti jugu bančnik Georg Sina, toda že 23. decembra 1841 je država izdala dvorni dekret, da bo država sama gradila večje železnice. V tem dekretu je bila prvič predvidena proga Dunaj–Trst.

Potem ko so na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846, za javni promet odprli železniško progo od Gradca do Celja, se je nadaljevala gradnja železnice čez slovensko ozemlje. Že 18. avgusta 1849 so hlapon, ki so mu kmetje pravili luka matija, dočakali v Ljubljani, 27. julija 1857 pa je slavnostni vlak s cesarjem, ministri in drugi mi imenitnimi gosti pripeljal tudi v Trst.

Težka gradnja
Čeprav je bila železnica med Ljubljano in Trstom za državo zelo pomembna, se dolgo niso mogli odločiti, kje jo bodo zgradili, saj je dostop do morja zapirala valovita kraška planota. Razmišljali so celo o možnosti, da bi progo speljali mimo Medvod in po Poljanski dolini do Žirov, tam zvrtali predor do Idrijce, nato pa bi vlaki peljali do Sv. Lucije (danes Most na Soči), se spustili do morja ter pri Devinu zavili proti Trstu.

Ker pa so izračuni pokazali, da bi bila ta različica nekoliko daljša in dražja, so se leta 1849 kljub vsem pomislekom odločili za gradnjo proge čez Kras. Pozneje se je pokazalo, da je bila takšna odločitev premalo premišljena. Na Krasu je med drugim primanjkovalo vode, ki so jo potrebovale parne lokomotive, zaradi močne burje je bila ob načrtovani trasi nevarnost zametov, velika neznanka pa je bilo tudi Ljubljansko barje. Tamkajšnji močvirnati svet je graditeljem povzročil nemalo težav.

Poglobiti in razširiti so morali odvodne jarke ter zgraditi nasip, ki pa se je tako pogrezal, da so zanj porabili petkrat več kamenja in gramoza, kot bi ga na trdnih tleh. Na prehodu čez borovniško dolino so postavili 561 metrov dolg in 38 metrov visok viadukt, ki je bil vrsto let največji zidani most v srednji Evropi. Zgrajen je bil iz dveh vrst obokov, ki so počivali drug na drugem: v zgornjem nadstropju jih je bilo 25, spodaj pa 22. Pri gradnji viadukta so porabili milijon kubičnih čevljev kvadrov, prav toliko kubičnih čevljev lomljenega kamna in pet milijonov opek.

Ob progi, ki se pri Postojni povzpne do nad morske višine 600 metrov, so se kar vrstila zahtevna gradbena dela. Delavci so gradili viadukte, predore in skalnate nasipe, na postajah pa velike zbiralnike za vodo s pripadajočimi cevo vodi. Od dveh zbiralnikov pri vasi Gornje Ležeče – ta je nastala med gradnjo proge – je voda po nekaj manj kot štirideset kilometrov dolgem cevovodu tekla do Divače in Sežane. Po srečnem naključju so tudi pri Nabrežini odkrili bogate vodne vire, zato je Trst ob železnici dobil še dobro vodo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 306 je bil Konstantin razglašen za rimskega cesarja.

Leta 1109 se je rodil portugalski kralj Alfonz I.

Leta 1261 so Nikejci zasedli Konstantinopel in tako omogočili obnovitev Bizantinskega cesarstva.

Leta 1492 je umrl Italijan Giovanni Battista Cibo, bolj znan kot papež Inocenc VIII.

Leta 1575 se je rodil nemški jezuit, matematik, optik in astronom Christoph Scheiner.

Leta 1593 je Henrik IV. javno prestopil iz protestantizma v rimskokatoliško veroizpoved.

Leta 1616 je umrl nemški kemik, zdravnik in alkimist Andreas Libavius.

Leta 1768 se je rodil britanski popotnik po Bližnjem vzhodu in osrednji Afriki William George Browne, ki je Evropejcem prvi opisal muslimanski sultanat Dafur v današnjem Sudanu.

Leta 1799 je Napoleon pri Abukirju (Egipt) porazil 10.000-glavo turško armado.

Leta 1848 se je rodil britanski državnik Arthur James Balfour. Od leta 1902 do 1905 je bil ministrski predsednik in soustanovitelj antante. Arthur James Balfour je žele pridobiti Jude za stvar zaveznikov in je leta 1917 izdal tako imenovano Balfourevo deklaracijo o ustvarjanju “narodne domovine za judovsko ljudstvo v Palestini”. Leta 1926 je opredelil do danes veljavni status britanskih dominionov kot Britansko skupnost narodov. Umrl je 19. marca 1930 v Wokingu.

Leta 1866 je ameriški kongres uvedel čin general armade, ki ga je prvi prejel Ulysses Grant.

Leta 1868 je zdajšnja država Wyoming postala ameriško ozemlje.

Leta 1894 se je rodil srbski nacionalist Gavrilo Princip, ki je leta 1914 v atentatu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo.

Leta 1898 so Združene države Amerike napadle Portoriko.

Leta 1902 se je rodil ameriški filozof Eric Hoffer.

Leta 1907 je Koreja postala japonski protektorat.

Leta 1909 je francoski pilot in letalski konstruktor Louis Bleriot v letalu, ki ga je sam skonstruiral, prvi preletel Rokavski preliv med Calaisom in Dovrom.

Leta 1920 se je rodila ameriška molekularna biologinja Rosalind Elsie Franklin.

Leta 1920 je bilo vzpostavljeno prvo dvosmerno radijsko oddajanje prek Atlantika.

Leta 1934 so nacisti vdrli v vladno palačo na Dunaju in ubili kanclerja Engelberta Dollfussa in poskušali prevzeti oblast v državi, kar se jim ni posrečilo. Dolffus je bil najprej kmetijski in nato še zunanji minister. Po samorazpustivi parlamenta je z izredno uredbo uvedel avtoritarno ustavo in ob pomoči Domovinske fronte skušal uresničiti idejo krščanske stanovske države. Pri tem se je zaradi notranjih nesoglasij in kritja hrbta proti Hitlerju naslonil na Mussolinija.

Leta 1939 se je v Ljubljani začel petdnevni kongres Kristusa Kralja.

Leta 1945 so Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone: sovjetsko, britansko, ameriško in francosko. Razdelitev je veljala do ustanovitve obeh nemških držav.

Leta 1946 se je ob prvem podvodnem jedrskem poskusu pri atolu Bikini potopila ladja USS Saratoga.

Leta 1952 je Portoriko dobil avtonomijo znotraj ZDA.

Leta 1955 se je rodila ameriška manekenka somalskega rodu Iman.

Leta 1956 sta v megli južno od otoka Nantucket trčili dve ladji, nesreča je zahtevala 51 žrtev.

Leta 1957 je bila v Tuniziji odpravljena monarhija in razglašena republika, ki jo je vodil prvi predsednik Habib Burgiba.

Leta 1969 je Richard Nixon razglasil novo doktrino v vietnamski vojni, v kateri je pričakoval, da se bodo azijske zaveznice same vojaško branile.

Leta 1971 je južnoafriški kirurg dr. Christian Barnard v Capetownu prvič uspešno presadil človeško srce.

Leta 1973 je Nasa izstrelila sondo Mars 5.

Leta 1978 se je rodila Angležinja Louise Joy Brown, prvi otrok iz epruvete. Louise se je rodila staršema Lesley in Johnu Brownu.

Par se je pred njenim rojstvom devet let trudil, da bi spočel otroka. Ker sta imela težave, je Lesley obiskala zdravnika Particka Steptoeja in Roberta Edwardsa, ki bodočima staršema takrat nista povedala, da je postopek in vitro le eksperimentalen in da se po tem postopku ni rodil še noben otrok.

Leta 1982 je Jaser Arafat, vodja Palestinske osvobodilne organizacije, podpisal sporazum, s katerim je priznal resolucije ZN-a o obstoju Izraela.

Leta 1984 je Rusinja Svetlana Jevgenjevna Savicka kot prva ženska opravila vesoljski sprehod.

Leta 1994 sta državi Izrael in Jordanija podpisali mirovni sporazum.

Leta 1997 je Kočeril Raman Narajanan postal indijski predsednik.

Leta 1998 je ameriška mornarica splavila letalonosilko USS Harry S. Truman.

Leta 2000 je ob vzletu iz pariškega letališča Charles de Gaulle strmoglavil concorde, v nesreči je življenje izgubilo 109 potnikov in članov posadke ter še 5 ljudi na tleh.

Leta 2003 je umrl John Richard Schlesinger, angleški filmski režiser, ki se je rodil leta 1926.