Rdeča pentlja je znak podpore boju proti aidsu. Foto: EPA
Rdeča pentlja je znak podpore boju proti aidsu. Foto: EPA
Virus HIV se v največji meri prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Foto: EPA
Oboleli za aidsom
Okuženi z virusom HIV prejemajo koktejle zdravil. Foto: EPA
Virus HIV
Poznamo dve vrsti virusa HIV. Foto: EPA
Henrik I. je umrl zaradi zastrupitve s piškurji.
Zločincem so za kazen odsekali glavo.
Tekoči trak
Revolucionaren izum so predstavili v Ford Motor Company.
Leonid Nikolajev
Nikolajev je ustrelil Kirova.
Rosa Parks
Rosa Parks je začela upor proti segregaciji. Foto: EPA
Ostanki strmoglavljenega letala
Umrli so vsi potniki in člani posadke.
Mehiški predsednik Vicente Fox
Leta 2000 je zaprisegel Vicente Fox. Foto: EPA

Epidemijo aidsa povzroča virus HIV, ta dan pa so izbrali zato, ker so prav 1. decembra diagnosticirali prvi primer obolelosti za aidsom.

Aids je kratica za Acquired Immunodeficiency Syndrome oziroma Acquired Immune Deficiency Syndrome. Bolezen aids povzroča virus HIV, ki oslabi človekov imunski sistem. HIV je kratica za Human Immunodeficiency Virus.

Čeprav okužene z virusom in že obolele lahko zdravimo, pa zaenkrat še ni zdravila, ki bi jim omogočal ozdravitev. Zdravila, ki jih predpisujejo imunologi, zgolj preprečujejo razvoj bolezni, ne uničijo pa virusa, ki je v telesu okuženega.

Teme dneva boja proti aidsu 1988–2004:

1988 Udeležite se svetovno razširjenega boja
1989 Naša življenja, naš svet – skrbimo eden za drugega
1990 Ženske in aids
1991 Deliti izziv
1992 Javna obveza
1993 Čas za delovanje
1994 Aids in družina
1995 Deliti pravice, deliti odgovornosti
1996 En svet, eno upanje
1997 Otroci, ki živijo na svetu z aidsom
1998 Moč za spremembe
1999 Poslušaj, uči se in živi!
2000 Človek lahko nekaj spremeni
2001 Daleč od oči, daleč od misli
2002 54321
2003 Stigma in diskriminacija
2004 Ženske, dekleta, HIV in aids
2005 Ustavimo aids, držimo obljubo

Menijo, da virus izvira iz podsaharske Afrike, nastal je v dvajsetem stoletju in se razširil po vsem svetu.

Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da je leta 2004 zaradi aidsa umrlo med 2,8 in 3,5 milijona ljudi po vsem svetu. V državah, kjer je mogoče zdravljenje z zdravili, ki zavirajo razvoj bolezni, se je smrtnost in razširjenost okužb in obolenj zmanjšala.

Aids je najbolj resna manifestacija infekcije z virusom HIV, ki sodi v skupino retrovirusov in napada T-celice, CD4-celice, makrofaške in dendritske celice. Celice T in celice CD4, ki so potrebne za pravilno delovanje imunskega sistema, virus popolnoma uniči in razvije se aids. Če oboleli ne jemlje zdravil, ki bi zavirala nastanek bolezni, se pri njem bolezen razvije v roku od dveh tednov do 20 let.

Simptomi, da je nekdo zbolel za aidsom, so različne bolezni, ki se pri zdravih ljudeh ne bi razvile. Večinoma gre za različne infekcije, ki jih povzročijo bakterije, virusi, glivice, paraziti in drugi organizmi. Ljudje, ki so zboleli za aidsom, imajo tudi pozvečane možnosti, da bodo zboleli za različnimi rakavimi obolenji, kot so kaposijev sarkom, rak v vratu, rak imunskega sistema ...

Med pogostimi znaki obolelosti so vročina, potenje, otekle bezgavke, mrazenje, slabosti in izguba telesne teže. Potem ko zdravnik postavi diagnozo, je povprečna življenjska doba obolelega še dve do tri leta. Večina obolelih umre zaradi infekcije ali rakastih tvorb.

Virus HIV se prenaša s spolnostjo, krvjo ali krvnimi preparati in iz matere na otroka. Največ primerov okužbe je prav prek spolnosti, ko imata partnerja nezaščitene spolne odnose. Do okužbe z virusom pride, če prideta v stik sluznica okuženega in zdravega partnerja, najsi gre za analni, vaginalni ali oralni spolni odnos.

Do okužbe s krvjo ali krvnimi preparati pride predvsem pri uživalcih drog, hemofilikih in prejemnikih transfuzije. Poleg tega se lahko z virusom HIV okužijo tudi tisti, ki se dajo tetovirati in prebadati.

Tretji način prenosa je z okužene matere na še nerojenega otroka. Do okužbe lahko pride v zadnjih tednih nosečnosti ali med porodom. Tudi dojenje predstavlja določeno grožnjo za dojenčka.

Virus HIV najdemo v slini, solzah in urinu okuženih posameznikov.

Zdravila, ki jih prejemajo bolniki oziroma okuženi, so t. i. koktejli, ki so sestavljen iz najmanj treh različnih zdravil, od katerih sta najmanj dve zdravili vsebujeta zaviralne agente.

Tako bolniki dobivajo mešanico zdravil efavirenz in lamivudine ali emtricitabine in zidovudine ali tenofovir. Druga mešanica, ki jo lahko dobijo pa je lopinavir, okrepljen z ritonavirjem, zidovudine in lamivudine ali emtricitabine.

UNAIDS in Svetovna zdravstvena organizacija ocenjujeta, da je decembra 2004 po svetu živelo med 36 in 44 milijoni ljudi, okuženih z virusom HIV. Organizaciji sta ocenili, da se je le leta 2004 po svetu na novo okužilo med 4,3 in 6,4 milijona ljudi, zaradi aidsa pa naj bi umrlo med 2,8 in 3, 5 milijona ljudi.

Največ okuženih in obolelih živi v podsaharski Afriki, kjer naj bi bilo med 23,4 in 28,4 milijona okuženih z virusom, to pa znaša 64 odstotkov vseh ljudi, okuženih z virusom HIV. V podsaharski Afriki naj bi živelo 76 odstotkov vseh žensk, okuženih s HIV-om. Južna in jugovzhodna Azija sta drugo območje, ki ima največje število okuženih. Lani naj bi po svetu zaradi aidsa umrlo okrog 500 tisoč otrok.

Uradni datum začetka epidemije je 18. junij 1981, ko je ameriški center za nadzor in preventivo poročal o skupini petih obolelih za pljučnico, vrste Pneumocystis carinii, med homoseksualci v Los Angelesu. Sprva so virus poimenovali GRID oziroma Gay-Related Immune Deficiency, ker naj bi za boleznijo zbolevali le homoseksualci. Kmalu so oblasti uvidele, da obolevajo tudi ljudje, ki niso homoseksualci.

Novinar Randy Shilts je razkril ime moškega, ki je bil izredno spolno aktiven. To je bil Gaëtan Dugas, za katerega epidemologi menijo, da je bil prvi prenašalec t. i. gejevske kuge.

Nadaljnje raziskave niso pripeljale do osebe, ki je bila prva okužena. Leta 1982 so GRID preimenovali v aids. Raziskave so pokazale, da je bil neki moški, ki zdaj živi v Kongu, leta 1959 okužen z virusom HIV.

To je razkril vzorec njegove krvne plazme. Raziskovalci so našli virus tudi v tkivu ameriškega najstnika, ki je umrl leta 1969 v St. Louisu. Poleg tega so odkrili virus HIV tudi v tkivu nekega norveškega mornarja, ki je umrl okrog leta 1976.

Obstajata dve vrsti virusa HIV – HIV-1 in HIV-2. Virus HIV-1 je bolj virulenten in se lažje prenaša, virus HIV-2 pa je težje prenosljiv. Z virusom HIV-2 je okuženih največ ljudi v zahodni Afriki, drugje po svetu pa je več okuženih z virusom HIV-1, ki je vir večine okužb nasploh.

Obe vrsti virusa izvirata od primatov. Virus HIV-1 izvira od šimpanza vrste Pan troglodytes troglodytes, HIV-2 pa izvira iz opice, ki živi v Gvineji Bissau, Gabonu in Kamerunu.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1081 se je rodil francoski kralj Ludvik VI.

Leta 1135 je angleški kralj Henrik I. umrl zaradi zastrupitve s hrano. Henrik se je namreč prenažrl piškurjev v normandijskem mestu St. Denis le Fermontu.

Leta 1241 je umrla Isabella Angleška, žena svetorimskega cesarja Fredericka II.

Leta 1377 je umrl švedski kralj Magnus II.

Leta 1521 je umrl papež Leon X., s pravim imenom Lorenzo de' Medici.

Leta 1530 je umrla nizozemska regentka Margareta Avstrijska.

Leta 1580 se je rodil francoski astronom in humanist Nicolas-Claude Fabri de Peiresc.

Leta 1633 je umrla španska infanta Isabella Clara Eugenia.

Leta 1640 se je Portugalska otresla španske nadvlade. Prvi portugalski kralj je postal João IV.

Leta 1789 je francoski zdravnik Guillotin predlagal, da v francoski zakonik uvedejo člen, ki je določal, da naj vsakemu zločincu odsekajo glavo. Ta, tretji člen zakonika je začel veljati leta 1793. Usmrtitve obsojenih niso bile javne.

Leta 1822 je bil Peter I. okronan za brazilskega cesarja.

Leta 1824 so v ZDA potekale predsedniške volitve, na katerih noben kandidat ni dobil večine glasov, zato se je moral spodnji dom ameriškega kongresa odločiti, kdo bo postal novi predsednik. Predstavniki so se odločili, da bodo k ameriški ustavi dodali 12. amandma.

Leta 1825 je umrl ruski car Aleksander I.

Leta 1830 je umrl papež Pij VIII., s pravim imenom Francesco Saverio Castigliani.

Leta 1844 se je rodila Alexandra Danska, žena kralja Edwarda VII. Angleškega.

Leta 1866 je umrl valižanski geodet sir George Everest.

Leta 1896 se je rodil ruski maršal Georgij Konstantinovič Žukov.

Leta 1913 je podjetje Ford Motor Company predstavilo prvi gibljiv tekoči trak.

Leta 1918 so v Beogradu objavili združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo pod srbsko kraljevino Karadjordjevićev, ki naj bi južnoslovanskim narodom prinesla uresničitev politične in narodne samostojnosti.

Leta 1918 je Islandija postala suverena država.

Leta 1918 se je Transilvanija združila z Rominijo v eno državo.

Leta 1925 se je po sedemletni okupaciji 7.000 britanskih vojakov umaknilo iz Kölna.

Leta 1934 je na sedežu komunistične partije v Leningradu Leonid Nikolajev ustrelil člana politbiroja Sergeja Kirova, ki je zaradi strelne rane umrl.

Leta 1942 je umrl slovenski naravoslovec Ferdo Seidl. Ukvarjal se je z meteorologijo, klimatologijo in geologijo. Njegovo najbolj znano delo je knjiga Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice.

Leta 1942 se je začela sovjetska ofenziva med Donom in Volgo.

Leta 1943 je umrl tajski princ, upravnik in zgodovinar Damrong Radžanubab.

Leta 1952 je časnik New York Daily News prvi poročal o uspešni operaciji spolnih organov.

Leta 1955 je v Montgomeryju, ameriška zvezna država Alabama, šivilja Rosa Parks odklonila, da bi odstopila sedež na avtobusu belemu moškemu, zaradi česar so jo na podlagi kršenja zakona o rasni segregaciji aretirali in zaprli.

Leta 1958 je Centralnoafriška republika postala samostojna država.

Leta 1958 je zaradi požara v chicaški šoli Our Lady of the Angels School umrlo 92 otrok in tri nune.

Leta 1959 je v Washingtonu 12 držav podpisalo sporazum, po katerem je Antarktika za 30 let postala rezervat za miroljubne znanstvene raziskave.

Leta 1969 so po drugi svetovni vojni v ZDA prvič izvedli loterijo, s katero so določili, kateri mladeniči bodo odšli v Vietnam.

Leta 1973 je Papua Nova Gvineja postala samostojna država.

Leta 1973 je umrl izraelski premier David Ben Gurion.

Leta 1974 je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito položil temeljni kamen za Jedrsko elektrarno Krško.

Leta 1974 je boeing 727 strmoglavil v bližini letališča Dulles International Airport. V nesreči je umrlo vseh 92 ljudi na letalu.

Leta 1981 je v bližini Ajccia na Korziki strmoglavilo letalo DC-9 slovenskega letalskega prevoznika Inex-Adria. Nesreča se je zgodila tik pred pristankom na letališču v Ajacciu, ko je letalo treščilo v hrib. Umrli so vsi člani posadke in vsi potniki. Letališče Campo d'Oro v korziškem glavnem mestu je zaradi kratke pristajalne steze, dolga je 2.145 metrov, izredno zahtevno za pristajanje letal. Letalo je ob 7.52 z levim krilom udarilo v goro San Pietro, ki je visoka 1364 metrov, nato pa je poškodovano preletelo še 700 metrov in strmoglavilo v globel pod hribom. Reševalne ekipe so se do kraja nesreče prebile šele ob 16. uri. V letalu je bilo 180 potnikov iz vseh delov Slovenije, med njimi več uslužbencev Kompasa. Strmoglavljenje letala DC-9 velja za eno največjih letalskih nesreč v slovenski zgodovini.

Leta 1989 so v Ljubljani prepovedali t. i. miting resnice.

Leta 1990 so prebili predor pod Rokavskim prelivom. Predor, ki povezuje Veliko Britanijo in Francijo, leži 40 metrov pod morsko gladino.

Leta 1991 so se volivci v Ukrajini na referendumu odločili, da se bodo osamosvojili od Sovjetske zveze.

Leta 1991 je umrl ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec George Joseph Stigler.

Leta 1998 je podjetje Exxon objavilo, da bo za 73,3 milijarde dolarjev kupilo podjetje Mobil. Nastalo je združeno podjetje Exxon-Mobil, največja družba na svetu.

Leta 2000 je Vicente Fox prisegel kot predsednik Mehike.

Leta 2001 so letala letalske družbe Trans World Airlines še zadnjič poletela. Družbo je nato prevzel American Airlines.

Leta 2004 je umrl nizozemski princ Bernhard.