Rodil se je 29. junija 1911 v nemškem mestu Jena očetu Bernhardu in materi Armgard von Sierstorpff-Cramm, njegovo polno ime ob rojstvu pa je bilo grof Bernhard Leopold Friedrich Eberhard Julius Kurt Karl Gottfried Peter von Lippe-Biesterfeld.

Kot otrok je bil zelo šibkega zdravja, zdravniki pa so mu napovedovali kratko življenje. Po prvi svetovni vojni je večino otroštva preživel na družinskem posestvu v sedanjem poljskem Woynovem. Pri 12 letih so ga poslali v gimnazijo v Züllichau, kasneje pa v Berlin, kjer je leta 1929 maturiral. Študiral je pravo na univerzi v Lausannu, kjer se je tudi začel zanimati za hitre avtomobile, jahanje in lov na safarijih.

Pridružil se je nacistom, a ne zato, ker bi verjel njihovim prepričanjem, ampak da bi lažje napredoval. Zaposlil se je v kemični tovarni IG Farben, ker pa je bil po veroizpovedi protestant in plemič, je bil primeren mož za nizozemsko princeso Juliano, prihodnjo kraljico. Nizozemsko ljudstvo je poroki nasprotovalo, a se je par vseeno poročil.

Med drugo svetovno vojno je postal priljubljen, saj je organiziral odpor nizozemskega ljudstva, tudi sam je streljal na agresorska letala. V vojni je morala družina pobegniti iz Nizozemske, najprej v Anglijo, nato pa v Kanado, sam pa je delal za angleško vojno letalstvo.

Po vojni je bil v nadzornem odboru Fokkerja, KLM-ja in več drugih korporacij. V tem času se je princ zapletel v več zunajzakonskih afer, v 70. letih pa je bil celo obtožen jemanja podkupnine. Znan je bil tudi po tem, da je oboževal hitrost. Zanj naj bi Winston Churchill celo izjavil, da je bil princ edini človek, ki se je med drugo svetovno vojno zabaval.

Bernhard je bil oče šestih otrok, od tega je imel z nizozemsko kraljico štiri: sedanjo kraljico Beatrix, princeso Irene, princeso Margriet in princeso Christino. V zvezi z neznano žensko se mu je rodila hči Alicia von Bielefeld, z manekenko Hélene Grinda pa je imel hčerko Alexio Grinda. Umrl je zaradi raka na pljučih in prebavilih, star je bil 92 let.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1081 se je rodil francoski kralj Ludvik VI.

Leta 1135 je angleški kralj Henrik I. umrl zaradi zastrupitve s hrano. Henrik se je namreč prenajedel piškurjev v normandijskem mestu St. Denis le Fermontu.

Leta 1241 je umrla Isabella Angleška, žena svetorimskega cesarja Fredericka II.

Leta 1377 je umrl švedski kralj Magnus II.

Leta 1521 je umrl papež Leon X., s pravim imenom Lorenzo de' Medici.

Leta 1530 je umrla nizozemska regentka Margareta Avstrijska.

Leta 1580 se je rodil francoski astronom in humanist Nicolas-Claude Fabri de Peiresc.

Leta 1633 je umrla španska infantinja Isabella Clara Eugenia.

Leta 1640 se je Portugalska otresla španske nadvlade. Prvi portugalski kralj je postal João IV.

Leta 1789 je francoski zdravnik Guillotin predlagal, da v francoski zakonik uvedejo člen, ki je določal, da naj vsakemu zločincu odsekajo glavo. Ta, tretji člen zakonika je začel veljati leta 1793. Usmrtitve obsojenih niso bile javne.

Leta 1822 je bil Peter I. okronan za brazilskega cesarja.

Leta 1824 so v ZDA potekale predsedniške volitve, na katerih noben kandidat ni dobil večine glasov, zato se je moral spodnji dom ameriškega kongresa odločiti, kdo bo postal novi predsednik. Predstavniki so se odločili, da bodo k ameriški ustavi dodali 12. dopolnilo.

Leta 1825 je umrl ruski car Aleksander I.

Leta 1830 je umrl papež Pij VIII., s pravim imenom Francesco Saverio Castigliani.

Leta 1844 se je rodila Alexandra Danska, žena kralja Edwarda VII. Angleškega.

Leta 1866 je umrl valižanski geodet sir George Everest.

Leta 1896 se je rodil ruski maršal Georgij Konstantinovič Žukov.

Leta 1913 je podjetje Ford Motor Company predstavilo prvi gibljiv tekoči trak.

Leta 1918 so v Beogradu objavili združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo pod srbsko kraljevino Karadjordjevićev, ki naj bi južnoslovanskim narodom prinesla uresničitev politične in narodne samostojnosti.

Leta 1918 je Islandija postala suverena država.

Leta 1918 se je Transilvanija združila z Romunijo v eno državo.

Leta 1925 se je po sedemletni zasedbi 7.000 britanskih vojakov umaknilo iz Kölna.

Leta 1934 je na sedežu komunistične partije v Leningradu Leonid Nikolajev ustrelil člana politbiroja Sergeja Kirova, ki je zaradi strelne rane umrl.

Leta 1942 je umrl slovenski naravoslovec Ferdo Seidl. Ukvarjal se je z meteorologijo, klimatologijo in geologijo. Njegovo najbolj znano delo je knjiga Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice.

Leta 1942 se je začela sovjetska ofenziva med Donom in Volgo.

Leta 1943 je umrl tajski princ, upravnik in zgodovinar Damrong Radžanubab.

Leta 1952 je časnik New York Daily News prvi poročal o uspešni operaciji spolnih organov.

Leta 1955 je v Montgomeryju, ameriška zvezna država Alabama, šivilja Rosa Parks odklonila, da bi odstopila sedež na avtobusu belemu moškemu, zaradi česar so jo na podlagi kršenja zakona o rasnem ločevanju aretirali in zaprli.

Leta 1958 je Centralnoafriška republika postala samostojna država.

Leta 1958 je zaradi požara v chicaški šoli Our Lady of the Angels School umrlo 92 otrok in tri nune.

Leta 1959 je v Washingtonu 12 držav podpisalo sporazum, po katerem je Antarktika za 30 let postala rezervat za miroljubne znanstvene raziskave.

Leta 1969 so po drugi svetovni vojni v ZDA prvič izvedli loterijo, s katero so določili, kateri mladeniči bodo odšli v Vietnam.

Leta 1973 je Papua Nova Gvineja postala samostojna država.

Leta 1973 je umrl izraelski premier David Ben Gurion.

Leta 1974 je jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito položil temeljni kamen za Jedrsko elektrarno Krško.

Leta 1974 je boeing 727 strmoglavil v bližini letališča Dulles International Airport. V nesreči je umrlo vseh 92 ljudi na letalu.

Leta 1981 je v bližini Ajccia na Korziki strmoglavilo letalo DC-9 slovenskega letalskega prevoznika Inex-Adria. Nesreča se je zgodila tik pred pristankom na letališču v Ajacciu, ko je letalo treščilo v hrib. Umrli so vsi člani posadke in vsi potniki. Letališče Campo d'Oro v korziškem glavnem mestu je zaradi kratke pristajalne steze, dolga je 2.145 metrov, izredno zahtevno za pristajanje letal. Letalo je ob 7.52 z levim krilom udarilo v goro San Pietro, ki je visoka 1364 metrov, nato pa je poškodovano preletelo še 700 metrov in strmoglavilo v globel pod hribom. Reševalne ekipe so se do kraja nesreče prebile šele ob 16. uri. V letalu je bilo 180 potnikov iz vseh delov Slovenije, med njimi več uslužbencev Kompasa. Strmoglavljenje letala DC-9 velja za eno največjih letalskih nesreč v slovenski zgodovini.

Leta 1988 so na svetovnem združenju ministrov za zdravje, ki so se udeležili posveta o programih za preprečevanje aidsa, odločili, da bo 1. december dan boja proti tej bolezni.

Leta 1989 so v Ljubljani prepovedali t. i. miting resnice.

Leta 1990 so prebili predor pod Rokavskim prelivom. Predor, ki povezuje Veliko Britanijo in Francijo, leži 40 metrov pod morsko gladino.

Leta 1991 so se volivci v Ukrajini na referendumu odločili, da se bodo osamosvojili od Sovjetske zveze.

Leta 1991 je umrl ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec George Joseph Stigler.

Leta 1998 je podjetje Exxon objavilo, da bo za 73,3 milijarde dolarjev kupilo podjetje Mobil. Nastalo je združeno podjetje Exxon-Mobil, največja družba na svetu.

Leta 2000 je Vicente Fox prisegel kot predsednik Mehike.

Leta 2001 so letala letalske družbe Trans World Airlines še zadnjič poletela. Družbo je nato prevzel American Airlines.