Na krovu je bilo sedem vesoljcev: Michael P. Anderson (1959), David Brown (1956), Kalpana Chawla (1961), Laurel Clark (1961), Rick D. Husband (1957), Willie McCool (1961) in Ilan Ramon (1954).

Vseh sedem je v nesreči umrlo. Space Shuttle Columbia je bilo prvo Nasino vesoljsko plovilo vesolju. Prvič je v vesolje poletelo 12. aprila 1981, na tleh pa je znova pristalo dva dni kasneje. Zadnjič, to je osemindvajsetič, je v vesolje poletelo leta 2003, ko se je med povratkom na Zemljo zgodila tragična nesreča, v kateri je umrlo vseh sedem članov posadke.

Gradnja Columbie se je začela leta 1975 v kalifornijskem Palmdalu. 25. marca 1979 so Columbio prepeljali v vesoljski center John F. Kennedy, kjer so jo pripravili na prvo pot v vesolje. 19. marca 1981 se je med pripravami na testiranje zgodila nesreča, v kateri se je pet delavcev zadušilo z dušikom, dva izmed njih sta umrla. Na prvem letu manj kot mesec dni kasneje je poveljeval John Young (vesoljski veteran iz misij Gemini in Apollo), pilotiral pa je Robert Crippen, ki pred tem še nikoli ni bil v vesolju.

Na prvi misiji je plovilo Zemljo obkrožilo 36-krat. Leta 1983 je na misijo odletelo šest vesoljcev, med njimi je bil tudi prvi Neameričan Ulf Merbold. 12. januarja 1986 je bil na plovilu tudi prvi Latinskoameričan Franklin R. Chang-Diaz, kot tudi prvi delujoči član spodnjega doma ameriškega kongresa Bill Nelson. 5. marca 1998 je Columbii poveljevala prva ženska v zgodovini poletov Space Shuttla Eileen Collins. Na svoji zadnji poti je bil na krovu tudi prvi izraelski vesoljec Ilan Ramon in prva ženska vesoljka indijskega rodu Kalpana Chawla.

Plovilo se je 1. februarja 2003 vračalo s 16-dnevne znanstvene naloge. Nasa je s posadko tik pred deveto uro zjutraj po lokalnem času izgubila stik, plovilo pa naj bi pristalo ob 9.16. Videoposnetki so pokazali, da je plovilo zagorelo približno 63 kilometrov nad tlemi pri hitrosti 5,6 kilometra na sekundo. Vnelo se je zaradi luknje na enem krilu, krila pa so bila narejena iz ogljikove spojine. Luknja je nastala med zadnjim vzletom plovila, ko se je del izolacijske pene iz zunanjega rezervoarja odtrgal in odbil del krila. Vroči, ionizirani plini so tako imeli prost vstop v krilo, kjer so uničili vzdrževalne sisteme in povzročili, da se je plovilo zaradi vročine med vstopom v orbito razletelo. Columbia je 28-krat odletela v vesolje in tam preživela 300,74 dneva. Zemljo je obkrožila 4.808-krat, skupaj z zadnjo misijo pa je preletela 125.204.911 milj.

In kdo so bili vesoljci, ki so umrli med zadnjim poletom Columbie? Michael Phillip Anderson se je rodil 25. decembra 1959 in je leta 1990 magistriral iz fizike. Med svojim zadnjim letom v vesolje je poveljeval plovilu, njegova posadka pa je v vesolju opravila okrog 80 eksperimentov. David McDowell Brown se je rodil 16. aprila 1956, leta 1982 je doktoriral iz medicine, na Columbii pa je prvič letel v vesolje. Kalpana Chawla se je rodila 1. julija 1961 in je v vesolje poletela večkrat. Laurel Blair Salton Clark se je rodila 10. marca 1961; leta 1987 je naredila doktorat iz medicine. Richard Douglas Husband se je rodil 12. julija 1947 in je leta 1990 magistriral iz mehanskega inženiringa; zaposlen je bil v vojski, pri letalcih. William Cameron "Willie" McCool se je rodil 23. septembra 1961in je leta 1985 magistriral iz računalništva, nato pa sedem let pozneje še iz vesoljskega inženiringa. Ilan Ramon je bil rojen 20. junija 1954 in je bil prvi izraelski vesoljec; leta 1973 se je boril v jomkipurski vojni in je z vojaškim letalom preletel več tisoč ur.

Ostali dogodki na današnji dan …

Leta 45 p. n. š. je začel veljati julijanski koledar. Julij Cezar se je kmalu po prevzemu oblasti odločil za korenito reformo rimskega koledarja.

Leta 1328 je umrl francoski kralj Karl IV.

Leta 1542 je umrl italijanski kardinal Girolamo Aleandro.

Leta 1563 je zaradi vročine umrl etiopski vladar Menas.

Leta 1662 je kitajski pirat Košinga po devetih mesecih boja zasedel Tajvan.

Leta 1691 je umrl papež Aleksander VIII., s pravim imenom Pietro Vitto Ottoboni. Za papeža je bil izvoljen leta 1689.

Leta 1733 je umrl poljski kralj Augustus.

Leta 1761 je umrl francoski zgodovinar Pierre Francois Xavier de Charlevoix.

Leta 1788 sta Isaac Briggs in William Longstreet patentirala parnik.

Leta 1790 je v New Yorku ameriško vrhovno sodišče prvič zasedalo.

Leta 1793 je Francija napovedala vojno Veliki Britaniji in Nizozemski.

Leta 1814 je na Filipinih izbruhnil vulkan Mayon. V najbolj uničujočem izbruhu tega vulkana je umrlo okrog 1.200 ljudi.

Leta 1905 se je rodil italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Emilio G. Segre.

Leta 1908 sta bila v lizbonskem Terreiru do Paco ubita kralj Carlos I. in njegov sin princ Luis Filipe.

Leta 1913 so v New Yorku odprli največjo železniško postajo na svetu  Grand Central Terminal.

Leta 1918 je Rusija sprejela gregorijanski koledar.

Leta 1918 se je v Boki Kotorski začela vstaja mornarjev avstro-ogrske mornarice.

Leta 1919 so v New Yorku okronali prvo mis Amerike.

Leta 1920 je začela delovati kanadska kraljeva gorska policija.

Leta 1924 je Velika Britanija priznala Sovjetsko zvezo.

Leta 1931 se je rodil Boris Nikolajevič Jelcin. Od leta 1985 je bil med tesnejšimi sodelavci takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, leta 1991 pa je postal prvi predsednik Rusije.

Leta 1942 je bil Vidkun Quisling imenovan za norveškega ministrskega predsednika.

Leta 1943 se je začela sovjetska ofenziva na Azovskem morju in v Ukrajini.

Leta 1945 so osmi februar, dan Prešernove smrti, razglasili za slovenski kulturni praznik.

Leta 1946 je norveški politik Trygve Lie postal prvi generalni sekretar Organizacije združenih narodov.

Leta 1953 so katastrofalne poplave prizadele Nizozemsko.

Leta 1957 je umrl nemški general Friedrich Paulus.

Leta 1958 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Clinton Davisson.

Leta 1958 sta se Egipt in Sirija združila v Združeno arabsko republiko, pakt med državama je trajal do leta 1961.

Leta 1965 se je rodila monaška princesa Stephanie.

Leta 1966 je umrla ameriška tračarka Hedda Hopper.

Leta 1974 je v Sao Paulu ogenj zajel 25-nadstropno stavbo, v kateri so bile pisarne. V požaru je umrlo 189 ljudi, 293 pa jih je bilo poškodovanih.

Leta 1974 je bilo mesto Kuala Lumpur razglašeno za federalen teritorij.

Leta 1976 je umrl nemški fizik in filozof Werner Karl Heisenberg, ki je leta 1932 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1901.

Leta 1976 je umrl ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec George Whipple.

Leta 1978 je režiser Roman Polanski, potem ko je položil varščino, pobegnil v Francijo. Na sodišču je priznal, da je imel spolne odnose s 13-letnim dekletom.

Leta 1979 se je iranski verski voditelj Homeini po 15 letih izgnanstva vrnil v domovino.

Leta 1981 je umrl ameriški izdelovalec letal Donald Wills Douglas starejši.

Leta 1984 je kraljevina Brunej postala neodvisna od Velike Britanije.

Leta 1986 je umrla švedska diplomatka, političarka, pisateljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir Alva Myrdal.

Leta 1994 je na sodišču v Portlandu, ameriška zvezna država Oregon, nekdanji mož umetnostne drsalke Tonye Harding Jeff Gillooly priznal, da je sodeloval v napadu na umetnostno drsalko Nancy Kerrigan.

Leta 1998 so prepovedali kajenje v vseh javnih prostorih v ameriški zvezni državi Kaliforniji.

Leta 2004 je bilo na hadžu najmanj 244 romarjev poteptanih do smrti.

Leta 2004 je Janet Jackson med prenosom superbowla pokazala svojo dojko, kar je povzročilo pravi škandal.

Leta 2005 je Slovenija ratificirala evropsko ustavno pogodbo.