1942 so Vidkuna Quislinga imenovali za norveškega ministrskega predsednika.

Norveški vojak in politik, čigar polno ime je Vidkun Abraham Lauritz Jonsson Quisling, je bil rojen leta 1887. Šolal se je na vojaški akademiji in po končanem izobraževanju je bil do leta 1923 uspešen častnik norveške vojske. Po upokojitvi se je Quisling posvetil politiki.

Med letoma 1931 in 1933 je bil obrambni minister Norveške. Leta 1933 je ustanovil fašistično gibanje Nacistična zveza. Od leta 1942 do 1945 je bil predsednik norveške vlade, po koncu druge svetovne vojne pa je bil obsojen zaradi veleizdaje. Po Vidkunu Quislingu je izraz kvizling postal sinonim za narodnega izdajalca ali okupatorjevega sodelavca. Umrl je leta 1945.

Ostali dogodki na današnji dan …

Leta 45 p. n. š. je začel veljati julijanski koledar. Julij Cezar se je kmalu po prevzemu oblasti odločil za korenito reformo rimskega koledarja.

Leta 1328 je umrl francoski kralj Karl IV.

Leta 1542 je umrl italijanski kardinal Girolamo Aleandro.

Leta 1563 je zaradi vročine umrl etiopski vladar Menas.

Leta 1662 je kitajski pirat Košinga po devetih mesecih boja zasedel Tajvan.

Leta 1691 je umrl papež Aleksander VIII., s pravim imenom Pietro Vitto Ottoboni. Za papeža je bil izvoljen leta 1689.

Leta 1733 je umrl poljski kralj Augustus.

Leta 1761 je umrl francoski zgodovinar Pierre Francois Xavier de Charlevoix.

Leta 1788 sta Isaac Briggs in William Longstreet patentirala parnik.

Leta 1790 je v New Yorku ameriško vrhovno sodišče prvič zasedalo.

Leta 1793 je Francija napovedala vojno Veliki Britaniji in Nizozemski.

Leta 1814 je na Filipinih izbruhnil vulkan Mayon. V najbolj uničujočem izbruhu tega vulkana je umrlo okrog 1.200 ljudi.

Leta 1905 se je rodil italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Emilio G. Segre.

Leta 1908 sta bila v lizbonskem Terreiru do Paco ubita kralj Carlos I. in njegov sin princ Luis Filipe.

Leta 1913 so v New Yorku odprli največjo železniško postajo na svetu Grand Central Terminal.

Leta 1918 je Rusija sprejela gregorijanski koledar.

Leta 1918 se je v Boki Kotorski začela vstaja mornarjev avstro-ogrske mornarice.

Leta 1919 so v New Yorku okronali prvo mis Amerike.

Leta 1920 je začela delovati kanadska kraljeva gorska policija.

Leta 1924 je Velika Britanija priznala Sovjetsko zvezo.

Leta 1931 se je rodil Boris Nikolajevič Jelcin. Od leta 1985 je bil med tesnejšimi sodelavci takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, leta 1991 pa je postal prvi predsednik Rusije.

Leta 1943 se je začela sovjetska ofenziva na Azovskem morju in v Ukrajini.

Leta 1945 so osmi februar, dan Prešernove smrti, razglasili za slovenski kulturni praznik.

Leta 1946 je norveški politik Trygve Lie postal prvi generalni sekretar Organizacije združenih narodov.

Leta 1953 so katastrofalne poplave prizadele Nizozemsko.

Leta 1957 je umrl nemški general Friedrich Paulus.

Leta 1958 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Clinton Davisson.

Leta 1958 sta se Egipt in Sirija združila v Združeno arabsko republiko, pakt med državama je trajal do leta 1961.

Leta 1965 se je rodila monaška princesa Stephanie.

Leta 1966 je umrla ameriška tračarka Hedda Hopper.

Leta 1974 je v Sao Paulu ogenj zajel 25-nadstropno stavbo, v kateri so bile pisarne. V požaru je umrlo 189 ljudi, 293 pa jih je bilo poškodovanih.

Leta 1974 je bilo mesto Kuala Lumpur razglašeno za federalen teritorij.

Leta 1976 je umrl nemški fizik in filozof Werner Karl Heisenberg, ki je leta 1932 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1901.

Leta 1976 je umrl ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec George Whipple.

Leta 1978 je režiser Roman Polanski, potem ko je položil varščino, pobegnil v Francijo. Na sodišču je priznal, da je imel spolne odnose s 13-letnim dekletom.

Leta 1979 se je iranski verski voditelj Homeini po 15 letih izgnanstva vrnil v domovino.

Leta 1981 je umrl ameriški izdelovalec letal Donald Wills Douglas starejši.

Leta 1984 je kraljevina Brunej postala neodvisna od Velike Britanije.

Leta 1986 je umrla švedska diplomatka, političarka, pisateljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir Alva Myrdal.

Leta 1994 je na sodišču v Portlandu, ameriška zvezna država Oregon, nekdanji mož umetnostne drsalke Tonye Harding Jeff Gillooly priznal, da je sodeloval v napadu na umetnostno drsalko Nancy Kerrigan.

Leta 1998 so prepovedali kajenje v vseh javnih prostorih v ameriški zvezni državi Kaliforniji.

Leta 2004 je Janet Jackson med prenosom superbowla pokazala svojo dojko, kar je povzročilo pravi škandal.

Leta 2005 je Slovenija ratificirala evropsko ustavno pogodbo.