Lady Diana in princ Charles ob prihodu iz poroke v Westminstru. Foto: EPA
Lady Diana in princ Charles ob prihodu iz poroke v Westminstru. Foto: EPA
Princesa Diana
Princesa Diana je po ločitvi od Charlesa postala utelešenje dobrodelnosti. Foto: EPA
Princ William
Charlesu in Diani sta se v zakonu rodila dva sinova, William in Harry. Foto: EPA
Bil je pobudnik akademije znanosti v Berlinu in velja za utemeljitelja integralnega in diferencialnega računa.
Gottfried Wilhelm Leibniz
Charles Darwin
Med mestoma St. Stephenom (Novi Brunswick, Kanada) in Calaisom (Francija) je bil vzpostavljen prvi mednarodni telefonski klic.
Na Brionih je leta 1966 potekala znamenita četrta seja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, na kateri so obsodili delovanje nekaterih varnostih organov z Aleksandrom Rankovićem na čelu.
Brioni. Foto: RTV SLO
Po 155 letih je bil Hongkong vrnjen Kitajski. Foto: EPA

Bila je najmlajši otrok Edwarda Spencerja in njegove prve žene Frances. Po ločitvi je za njo in njenega brata skrbel oče.

Ko je bila stara 16 let, je njen oče postal grof, družina pa se je iz hiše v Park Housu preselila v grad iz 16. stoletja v Althorpu. Leto kasneje se je njen oče znova poročil z dartmouthško grofico Raine, edinko znane pisateljice Barbare Cartland. Diana se je šolala v Riddlesworth Hallu v Norfolku in v šoli West Heath Girls' School v kentskem Sevenoaksu. Tam so jo ocenili kot podpovprečno učenko, znala pa je lepo peti in je bila odlična v športih.

Po vrnitvi iz Švice se je zaposlila v vrtcu, tam pa se je zanjo ogrel britanski prestolonaslednik Charles. Leta 1981 sta se poročila v katedrali svetega Pavla. Na poroki se je zbralo 3.500 gostov, med njimi tudi Camilla Parker Bowles skupaj z možem, prek televizijskega prenosa pa naj bi si poroko ogledala okrog milijarda ljudi po vsem svetu.

Poroke so se udeležile vse kraljeve družine razen španskega kralja Juana Carlosa, ki se slovesnosti ni udeležil zaradi spornega območja na Gibraltarju. Lady Diana je ob poroki dobila naziva princesa Waleška in Njeno kraljevsko visočanstvo, kasneje pa so jo zaradi njene priljubljenosti in prijaznosti klicali princesa Diana. Par je po poroki zaživel v Highgrovu v Gloucestershiru in v palači Kensington. Že pred poroko je princesa zbujala veliko zanimanja pri novinarjih, ki se je po poroki le stopnjevalo, tako da so paparaci spremljali vsak njen gib. Buckinghamska palača je zaroko med princem in Diano objavila 24. februarja 1981. Diana je bila prva Angležinja, ki se je po letu 1659 poročila s prestolonaslednikom.

V zakonu sta se jima rodila dva sinova, princ William Waleški 21. junija 1982, princ Henry Waleški pa 15. septembra 1984. Po rojstvu princa Williama je princesa padla v globoko poporodno depresijo, ki se je kasneje razvila v bulimijo. Večkrat je poskušala narediti samomor. Charles in Diana sta priznala, da sta imela več razmerij. Princ je priznal zvezo s Camillo, princesa pa med drugim z vojaškim oficirjem. Za javnost sta ostala par, sicer pa sta živela ločeno, on v Highrovu, ona v palači Kensington.

V začetku 90. let so tudi mediji opazili, da se par ne razume najbolje in začel je tudi uradno živeti ločeno od 9. decembra 1992, uradno pa je bila ločitev dokončna 28. avgusta 1996.

Proti koncu 80. let prejšnjega stoletja se je Diana začela ukvarjati z dobrodelnostjo, sodelovala je pri kampanjah proti uporabi min in pri pomoči obolelih za aidsom. Tako so jo aprila 1987 fotografi fotografirali, kako se je kot prva znana osebnost dotaknila okuženega z virusom HIV. 31. avgusta 1997, dobro leto po ločitvi od princa, je Diana skupaj s prijateljem Dodijem Al Fayedom preživljala dan v Parizu. Tega večera je bila soudeležena v prometni nesreči v tunelu Pont de l'Alma. Nesrečo je preživel le Fayedov osebni stražar Trevor Rees Jones, Diana, Dodi in voznik Henri Paul pa so v nesreči umrli.


Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 69 je Vespazijan postal rimski cesar.

Leta 868 je umrl arabski imam Ali Al Hadi.

Leta 998 je umrl arabski matematik in astronom Abul Vefa.

Leta 1277 je umrl mameluški sultan Egipta in Sirije Al Malik Al Zahir Ruk Al Din Baibars Al Bunduqdari - Baibars.

Leta 1646 se je rodil nemški filozof, matematik, fizik, pravoznanec, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar, diplomat lužiško-srbskega rodu Gottfried Wilhelm Leibniz. Bil je pobudnik akademije znanosti v Berlinu in velja za utemeljitelja integralnega in diferencialnega računa. Kot filozof je zasnoval racionalistično-idealistično miselno stavbo, ki je poskušala doseči spravo med Descartesovim mahanističnim pojasnjevanjem narave ter metafizičnimi koncepti, med religijo in razumom. Najbolj znan je njegov nauk monadologije. Umrl je leta 1716.

Leta 1782 so ameriški morski roparji napadli Lunenburg v Novi Škotski.

Leta 1848 je celjski tiskar Janez Jeretin začel izdajati Celjske slovenske novine, ki jih je urejal Valentin Konšek. Tednik je bil prvi slovenski politični list in je zastopal radikalno in liberalno smer slovenskega meščanstva.

Leta 1858 so v Linnaean Society prebrali članka Charlesa Darwina in Alfreda Russla Wallaca o evoluciji.

Leta 1860 je umrl Charles Goodyear, ameriški izumitelj avtomobilskih pnevmatik znamke Goodyear.

Leta 1863 se je začela bitka pri Gettysburgu.

Leta 1867 je z začetkom veljavnosti britanskega zakona o Severni Ameriki začela obstajati Kanadska konfederacija.

Leta 1870 je začelo delovati ameriško pravosodno ministrstvo.

Leta 1873 se je Otok princa Edvarda pridružil Kanadski konfederaciji.

Leta 1878 je bila ustanovljena Prizrenska liga, ki je izpostavila vprašanje državnosti Albancev.

Leta 1881 je bil med mestoma St. Stephenom (Novi Brunswick, Kanada) in Calaisom (Francija) vzpostavljen prvi mednarodni telefonski klic.

Leta 1884 je umrl škotsko-ameriški detektiv Allan Pinkerton, ki je ustanovil Pinkertonovo agencijo.

Leta 1885 so ZDA preklicale sporazum o recipročnosti in ribištvu s Kanado.

Leta 1890 sta Nemčija in Velika Britanija sklenili sporazum o Zanzibarju, Nemčija je v zameno za Helgoland Veliki Britaniji odstopila Zanzibar in kraljestvo Buganda.

Leta 1900 je bil pri Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru opravljen prvi polet zrakoplova grofa Zeppelina, ki so ga poimenovali cepelin.

Leta 1906 se je rodila ameriška kozmetičarka in vodja kozmetičnega imperija madžarsko-judovskega rodu Josephine Esther Mentzer, bolj znana kot Estée Lauder.

Leta 1916 se je začela ena najhujših bitk v prvi svetovni vojni, bitka na reki Somme.

Leta 1923 je kanadski parlament prekinil priseljevanje iz Kitajske.

Leta 1942 so nemško-italijanske enote prodrle do El Alameina.

Leta 1960 je Somalija postala neodvisna država.

Leta 1962 je Ruanda postala neodvisna država.

Leta 1962 je Burundi postal neodvisna država.

Leta 1963 so v Združenih državah Amerike začeli uporabljati poštne številke.

Leta 1966 je Francija izstopila iz vojaškega poveljstva Nata, to se je zgodilo, ko je francoski general in državnik Charles Andre Joseph Marie de Gaulle zaprl vse baze Nata v državi.

Leta 1966 je na Brionih potekala znamenita četrta seja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije na kateri so obsodili delovanje nekaterih varnostih organov z Aleksandrom Rankovićem na čelu. Aleksander Ranković je po vojni opravljal številne izredno pomembne funkcije, bil notranji minister Federativne ljudske republike Jugoslavije in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Zaradi etatizma in birokratizma je bil na Brionskem plenumu razrešen vseh funkcij.

Leta 1968 je bil v Ženevi podpisan sporazum o neširjenju jedrskega orožja.

Leta 1972 so bili v Frankfurtu aretirani teroristi Frakcije Rdeče armade Andreas Baader, Jan-Carl Raspe in Holger Meins.

Leta 1974 je umrl argentinski predsednik Juan Domingo Perón Sosa.

Leta 1980 je pesem O Canada tudi uradno postala kanadska državna himna.

Leta 1991 je bil uradno razpuščen Varšavski pakt.

Leta 1996 je bila dokončana različica 1.0 grafičnega formata PNG.

Leta 1997 je Velika Britanija po 155 letih vrnila Hongkong Kitajski. V opijski vojni je postal britanska kronska kolonija, od leta 1956 je imel svojo notranjo avtonomijo, po dogovoru pa naj bi še 50 let po izročitvi Kitajski zadržal avtonomijo in kapitalistično gospodarstvo.

Leta 2002 je v trku dveh letal nad južno Nemčijo življenje izgubilo 71 ljudi, večinoma baškirskih otrok, ki so bili na izletu.

Leta 2004 se je vesoljsko plovilo Cassini Huygens vtirilo v tirnico okoli Saturna.