Cassini Huygens je namenjen preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov. Sondo so izstrelili 15. oktobra 1997, do drugega največjega planeta v našem osončju pa je prepotoval kar 3,5 milijarde kilometrov.

25. decembra 2004 se je razdelila na orbiter Cassini in sondo Huygens. Cassini zdaj kroži okrog Saturna in pošilja fotografije planeta in njegovih lun, Huygens pa je 14. januarja 2005 pristal na luni Titan ter od tam poslal fotografije in atmosferske meritve.

Ime po Cassiniju in Huygensu
Sonda je dobila ime po italijansko-francoskem matematiku, astronomu in inženirju Giovanniju Domenicu Cassiniju in po nizozemskem astronomu, fiziku in matematiku Christiaanu Huygensu. Vesoljsko plovilo Cassini, ki je težko 2.442 kilogramov in vredno 3,3 milijarde dolarjev, je 1. julija 2004 vstopilo v Saturnovo orbito, medtem pa je Cassini že poslal prve slike Saturnove lune Phoebe.

Plovilo se je s Saturnovim sistemom srečalo 1. 7. 2004, ko je letelo vsega 2.000 kilometrov od lune Phoebe, najbolj oddaljene od 31 Saturnovih lun. Phoebe ima le 220 kilometrov premera, Saturn pa v premeru meri 120.695 kilometrov.

Odkriti dve luni
Plovilo Cassini bo v Saturnovi orbiti ostalo štiri leta, v tem času pa bo planet obkrožilo 76-krat. Fotoaparata na plovilu naj bi posnela do 500.000 fotografij. Znanstveniki upajo, da bo raziskovanje Saturna omogočilo vpogled v nastanek našega sončnega sistema.

Vesoljska sonda Cassini, ki kroži okoli planeta Saturn, je odkrila dve novi luni, kar pomeni, da je zdaj znanih skupno 33 Saturnovih lun. Odkriti luni so po poročanju ameriške vesoljske agencije Nasa najmanjša telesa, ki krožijo okoli Saturna. Prva luna ima premer tri in druga štiri kilometre, ležita pa med lunama Mimas in Enceladus.

Cassini je luni odkril 1. junija, ko je po sedmih letih potovanja vstopil v Saturnovo orbito. Posnetki Saturnovih obročev, ki jih je naredila Nasina sonda Cassini, kažejo ostre robove in valovanje energije v obročih. Znanstveniki Nase so ob uspešnem vstopu sonde v Saturnovo orbito dobili tudi zvoke tega drugega največjega planeta v našem osončju. Prvi posnetki obročev, ki so bili narejeni na njihovi neosvetljeni strani, so črno-beli, vendar kljub temu jasno kažejo na čiste strukture in ostre robove.

Leta 69 je Vespazijan postal rimski cesar.

Leta 868 je umrl arabski imam Ali Al Hadi.

Leta 998 je umrl arabski matematik in astronom Abul Vefa.

Leta 1277 je umrl mameluški sultan Egipta in Sirije Al Malik Al Zahir Ruk Al Din Baibars Al Bunduqdari - Baibars.

Leta 1646 se je rodil nemški filozof, matematik, fizik, pravoznanec, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar, diplomat lužiško-srbskega rodu Gottfried Wilhelm Leibniz. Bil je pobudnik akademije znanosti v Berlinu in velja za utemeljitelja integralnega in diferencialnega računa. Kot filozof je zasnoval racionalistično-idealistično miselno stavbo, ki je poskušala doseči spravo med Descartesovim mahanističnim pojasnjevanjem narave ter metafizičnimi koncepti, med religijo in razumom. Najbolj znan je njegov nauk monadologije. Umrl je leta 1716.

Leta 1782 so ameriški morski roparji napadli Lunenburg v Novi Škotski.

Leta 1848 je celjski tiskar Janez Jeretin začel izdajati Celjske slovenske novine, ki jih je urejal Valentin Konšek. Tednik je bil prvi slovenski politični list in je zastopal radikalno in liberalno smer slovenskega meščanstva.

Leta 1858 so v Linnaean Society prebrali članka Charlesa Darwina in Alfreda Russla Wallaca o evoluciji.

Leta 1860 je umrl Charles Goodyear, ameriški izumitelj avtomobilskih pnevmatik znamke Goodyear.

Leta 1863 se je začela bitka pri Gettysburgu.

Leta 1867 je z začetkom veljavnosti britanskega zakona o Severni Ameriki začela obstajati Kanadska konfederacija.

Leta 1870 je začelo delovati ameriško pravosodno ministrstvo.

Leta 1873 se je Otok princa Edvarda pridružil Kanadski konfederaciji.

Leta 1878 je bila ustanovljena Prizrenska liga, ki je izpostavila vprašanje državnosti Albancev.

Leta 1881 je bil med mestoma St. Stephenom (Novi Brunswick, Kanada) in Calaisom (Francija) vzpostavljen prvi mednarodni telefonski klic.

Leta 1884 je umrl škotsko-ameriški detektiv Allan Pinkerton, ki je ustanovil Pinkertonovo agencijo.

Leta 1885 so ZDA preklicale sporazum o recipročnosti in ribištvu s Kanado.

Leta 1890 sta Nemčija in Velika Britanija sklenili sporazum o Zanzibarju, Nemčija je v zameno za Helgoland Veliki Britaniji odstopila Zanzibar in kraljestvo Buganda.

Leta 1900 je bil pri Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru opravljen prvi polet zrakoplova grofa Zeppelina, ki so ga poimenovali cepelin.

Leta 1906 se je rodila ameriška kozmetičarka in vodja kozmetičnega imperija madžarsko-judovskega rodu Josephine Esther Mentzer, bolj znana kot Estée Lauder.

Leta 1916 se je začela ena najhujših bitk v prvi svetovni vojni, bitka na reki Somme.

Leta 1923 je kanadski parlament prekinil priseljevanje iz Kitajske.

Leta 1942 so nemško-italijanske enote prodrle do El Alameina.

Leta 1960 je Somalija postala neodvisna država.

Leta 1961 se je rodila Francis Spencer, princesa Diana. Lady Di je bila zelo dobrodelno in politično dejavna, med ljudmi pa zelo priljubljena. Od leta 1981 do leta 1996 je bila poročena z britanskim prestolonaslednikom, princem Charlesom. Umrla je leta 1997 v prometni nesreči.

Leta 1962 je Ruanda postala neodvisna država.

Leta 1962 je Burundi postal neodvisna država.

Leta 1963 so v Združenih državah Amerike začeli uporabljati poštne številke.

Leta 1966 je Francija izstopila iz vojaškega poveljstva Nata, to se je zgodilo, ko je francoski general in državnik Charles Andre Joseph Marie de Gaulle zaprl vse baze Nata v državi.

Leta 1966 je na Brionih potekala znamenita četrta seja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije na kateri so obsodili delovanje nekaterih varnostih organov z Aleksandrom Rankovićem na čelu. Aleksander Ranković je po vojni opravljal številne izredno pomembne funkcije, bil notranji minister Federativne ljudske republike Jugoslavije in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Zaradi etatizma in birokratizma je bil na Brionskem plenumu razrešen vseh funkcij.

Leta 1968 je bil v Ženevi podpisan sporazum o neširjenju jedrskega orožja.

Leta 1972 so bili v Frankfurtu aretirani teroristi Frakcije Rdeče armade Andreas Baader, Jan-Carl Raspe in Holger Meins.

Leta 1974 je umrl argentinski predsednik Juan Domingo Perón Sosa.

Leta 1980 je pesem O Canada tudi uradno postala kanadska državna himna.

Leta 1991 je bil uradno razpuščen Varšavski pakt.

Leta 1996 je bila dokončana različica 1.0 grafičnega formata PNG.

Leta 1997 je Velika Britanija po 155 letih vrnila Hongkong Kitajski. V opijski vojni je postal britanska kronska kolonija, od leta 1956 je imel svojo notranjo avtonomijo, po dogovoru pa naj bi še 50 let po izročitvi Kitajski zadržal avtonomijo in kapitalistično gospodarstvo.

Leta 2002 je v trku dveh letal nad južno Nemčijo življenje izgubilo 71 ljudi, večinoma baškirskih otrok, ki so bili na izletu.

Leta 2004 se je vesoljsko plovilo Cassini Huygens vtirilo v tirnico okoli Saturna.