Rodil se je 8. avgusta 1879 v vasi Anenecuilcu očetu Gabrielu Zapati in materi Cleofas Salazar.

Že ko se je rodil, je državi vladal Diaz, ki je na položaj prišel leta 1876. Družina Zapata je imela v lasti nekaj zemlje in se je lahko preživljala, čeprav je bila politika Diaza, da bi čim več zemlje pripadlo bogatim veleposestnikom. Zapata je bil mestic, ki se je kmalu začel bojevati za pravice Indijancev. Več let je mirno deloval in čakal na odgovore vlade o svojih zahtevah po vrnitvi zemlje Indijancem. Nato mu je prekipelo, začel je zbirati vojsko, ki jo je oborožil in skupaj z njo zavzel zemljo, ki je bila predmet spora med veleposestniki in domorodci. V tem času je Diazovo vladavino ogrožal Francisco I. Madero, s katerim je Zapata sklenil zavezništvo.

Leta 1910 je izbruhnil nemir med različnimi gverilskimi skupinami, Zapata je kmalu prevzel vidno vlogo in postal general vojske, ki so jo ustanovili v Morelosu. Na Zapato je imel velik vpliv anarhist Ricardo Flores Magon iz severne Mehike. Zaradi uporov najemnih kmetov je Madero z udarom na oblasti zamenjal Diaza in izvedel nekaj zemljiških reform. Zapata je bil nad Maderom zelo razočaran, saj ta ni želel izpeljati popolne reforme, s katero bi zemljo razdelili med vse, zato je znova vpoklical vse svoje vojake. Madero je poklical Zapato k vdaji in demobilizaciji. Slednji mu je odgovoril, če ljudem ne da, da bi dobili vse pravice, tudi ko to zahtevajo oboroženi, potem ne bodo imeli možnosti, če bodo brez orožja in nemočni. Madero je nad Zapato poslal več generalov z vojsko, a brez uspeha, zato je prvi kmalu zamenjal Vistoriano Huerta, ki je pomilostil Diaza, in zatrl upor ter izpeljavo zemljiških reform.

Nastala je nova skupina upornikov, ki jih je vodil Pancho Villa. Slednji in Zapata sta združila svoji vojski. Villa in njegovi uporniki so bili kasneje poraženi, Zapata pa se je še naprej upiral, zato so na njegovo glavo razpisali nagrado, ki je bila zelo visoka. Pričakovali so, da ga bo izdal kdo od njegovih vojakov, vendar se to ni zgodilo.

9. aprila 1919 je polkovnik Jesus Guajardo povabil Zapato na srečanje. Pretvarjal se je, da bi mu rad pomagal. Takoj ko je Zapata naslednji dan prišel na dogovorjeno mesto – na haciendo San Juan v Chinameci – so ga prerešetali naboji iz pušk Guajardove čete. Telo so kasneje odpeljali v Cuautlo, da bi dobili obljubljeno nagrado. Huertovi možje so jim izplačali le polovico obljubljenega denarja. Po Zapatovi smrti je njegova vojska počasi razpadla. Zapata, ki so ga imenovali tudi Tiger ali Mali tiger, občasno celo Tiger z juga (Pancho Villa je slovel kot Centaver s severa), je še danes eden največjih junakov Mehike.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1389 se je rodil firenški vladar Cosimo Medičejski.

Leta 1512 se je rodil škotski kralj James V.

Leta 1533 je umrl danski kralj Frederick I.

Leta 1583 se je v Delftu rodil nizozemski utemeljitelj znanosti o mednarodnem pravu Hugo Grotius. Z delom O pravu vojne in miru, ki temelji na nazorih naravnega prava, je postavil temelje mednarodnemu pravu. V delu Svobodno morju je postavil temelje pomorskemu pravu.

Leta 1585 je umrl papež Gregor XIII., s pravim imenom Ugo Buoncampagno. Papež je postal leta 1572.

Leta 1741 je Prusija premagala Avstrijo v bitki pri Mollwitzu.

Leta 1783 se je rodila Hortense de Beauharnais, nizozemska kraljica in žena Louisa Bonaparteja.

Leta 1815 je v Indoneziji izbruhnil vulkan Mount Tambora. Prah je prekril kar nekaj otokov te države.

Leta 1847 se je rodil ameriški časnikar madžarskega rodu, Joseph Pulitzer. Ustanovil je Pulitzerjevo nagrado, ki jo podeljujejo od leta 1917 za največje dosežke v časnikarstvu. Umrl je 29. 10. 1911.

Leta 1866 je v New Yorku Henry Bergh ustanovil Ameriško zvezo za preprečevanje mučenja živali.

Leta 1869 je bila dograjena pacifiška železnica, ki je medsebojno povezala atlantsko in tihooceansko obalo.

Leta 1870 se je rodil ruski voditelj Vladimir Lenin.

Leta 1887 se je rodil argentinski psiholog in Nobelov nagrajenec Bernardo Houssay.

Leta 1904 je umrla španska kraljica Isabella II.

Leta 1912 se je rodil slovenski revolucionar Boris Kidrič. V 30. letih je bil eden vodilnih slovenskih komunistov, med drugo svetovno vojno sekretar KP Slovenije, politični sekretar OF-a in njegov voditelj. 5. 5. 1945 je postal predsednik slovenske narodne vlade, leto pozneje v zvezni vladi minister za industrijo. Bil je redni član SAZU-ja od 1949. Umrl je 11. 4. 1953 v Beogradu.

Leta 1912 je RMS Titanic zapustil angleško pristanišče Southampton in odpotoval proti ZDA.

Leta 1917 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Robert Burns Woodward.

Leta 1927 se je rodil ameriški znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Marshall Warren Nirenberg.

Leta 1935 je umrl slovenski politik, publicist in planinec Henrik Tuma.

Leta 1938 je Édouard Daladier postal francoski premier.

Leta 1941 so razglasili Neodvisno državo Hrvaško pod vodstvom Anteja Pavelića. Po ustanovitvi je ustaško gibanje začelo iztrebljati Srbe, Jude in Muslimane.

Leta 1944 sta Rudolf Vrba in Alfred Wetzler pobegnila iz taborišča smrti - Auschwitza II.

Leta 1944 je bil Henry Ford II. imenovan za izvršnega podpredsednika podjetja Ford Motor Company.

Leta 1955 je umrl francoski paleontolog, antropolog in teolog Teilhard de Chardin.

Leta 1957 je bil Sueški kanal po treh mesecih znova odprt za vse ladje.

Leta 1959 se je bodoči japonski cesar Akihito poročil z navadno državljanko Mičiko Šoda.

Leta 1963 je ameriška podmornica USS Thresher izginila z vseh radarjev. Na njej je bilo ob izginotju 129 članov posadke.

Leta 1972 so komunistični gverilci po 20 dneh, odkar so v Buenos Airesu ugrabili Oberdana Sallustra, tega ubili.

Leta 1972 so ZDA in Sovjetska zveza podpisale sporazum o prepovedi uporabe biološkega orožja.

Leta 1972 so v Vietnamu ameriški bombniki B-52 prvič po novembru 1967 bombardirali Severni Vietnam.

Leta 1973 je angleško letalo v snežni nevihti pri Baslu strmoglavilo. Umrli so 104 ljudje.

Leta 1979 je tornado opustošil teksaško mesto Wichita Falls. Umrlo je 42 ljudi.

Leta 1991 je pri Livornu italijanski trajekt Moby Prince v gosti megli trčil s tankerjem. Umrlo je 140 ljudi.