Lindhova se je rodila 19. junija 1957 v Enskedeju, predmestju Stockholma. Odraščala je v Enköpingu, kjer se je že pri dvanajstih letih vključila v lokalno vejo Švedske socialdemokratske mladinske lige in protestirala proti vojni v Vietnamu. Študirala je na univerzi v Uppsali in leta 1982 diplomirala iz prava.

Istega leta je bila izvoljena za članico švedskega parlamenta -riksdaga. Dve leti kasneje je bila izvoljena za prvo žensko predsednico Švedske socialdemokratske mladinske lige, ki ji je predsedovala šest let. V tem času se je zelo zanimala za zunanje zadeve. Do leta 1985 je bila članica riksdaga, nato pa spet od leta 1998 naprej.

Od leta 1991 do 1994 je delala kot županova zastopnica, od leta 1994 do leta 1998 pa je bila ministrica za okolje. Po volitvah leta 1998 je bila izvoljena za ministrico za zunanje zadeve, kjer je nasledila Leno Hjelm-Wallen. Vrhunec kariere je dosegla leta 2001, ko je v prvi polovici leta Švedska predsedovala Evropski uniji.

Lindhova je bila ena od glavnih kandidatov, ki naj bi nadomestila Görana Perssona na mestu predsednika vlade in predsednika socialdemokratske stranke. Bila je poročena z guvernerjem Södermanlanda, Bojem Holmbergom, s katerim je imela dva sinova, Davida in Filipa.

Po atentatu, ki se je zgodil malo po četrti uri popoldne, so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji z deveturno operacijo skušali rešiti življenje. Lindhova je bila večkrat zabodena z nožem, med drugim v prsa, trebuh in roke. 11. septembra ob 5.29 zjutraj po krajevnem času so razglasili njeno smrt. Morilcu Mihajlu Mihajloviću je s kraja zločina uspelo zbežati. Prijeli so ga 24. septembra istega leta, dan kasneje pa je švedska policija sporočila, da se Mihajlovićev DNK ujema z DNK-jem iz las, ki so ostali na kapi za baseball, ki so jo našli na kraju zločina. 6. januarja 2004 je obtoženi priznal, da je napadel Lindhovo.

Sojenju je potekalo od 14. do 17. januarja 2004, sledila mu je še psihiatrična ocena obtoženega, sodbo pa je sodišče razglasilo 23. marca in Mihajlovića obsodilo na dosmrtno ječo. 8. julija 2004 je sodišče razveljavilo prvotno sodbo, saj so testi pokazali, da je obsojeni v času umora bolehal za mentalno boleznijo. 2. decembra 2004 je vrhovno sodišče po pritožbi tožilcev Mihajlovića, ki je bil od razveljavitve obsodbe zaprt v psihiatrični bolnišnici, znova obsodilo na dosmrtno ječo.

Anna Lindh je bila druga oseba iz političnega življenja na Švedskem, ki so jo v zadnjih dvasjsetih letih umorili. Leta 1986 je do zdaj še neindeficirani morilec ubil takratnega predsednika vlade Olofa Palmeja. Anno Lindh so pokopali 20. septembra.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1526 je turški sultan Sulejman II. Veličastni zasedel Budim, potem ko je premagal Madžare na Mahaškem polju. Budim je postal središče Budimpeštanskega pašaluka, province Otomanskega cesarstva za celih stopetdeset let.

Leta 1624 se je rodil angleški zdravnik Thomas Sydenham.

Leta 1721 se je s podpisom mirovne pogodbe v Nystadu končala vojna med Rusijo in Švedsko. Rusija si je z njo zagotovila varen izhod na Baltik.

Leta 1771 se je rodil škotski raziskovalec Mungo Park, ki je raziskoval Afriko.

Leta 1855 se je v Blankenburgu rodil nemški arheolog Robert Koldewey, ki je med letoma 1899 in 1917 raziskoval Babilon in dokazal, da je to biblijsko mesto resnično obstajalo, in sicer južno od Bagdada. Umrl je 2. aprila 1925 v Berlinu.

Leta 1857 se je rodil ameriški astronom James Edward Keeler.

Leta 1892 se je rodil ameriški fizik Arthur Holly Compton, ki je za svoje delo leta 1927 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1898 se je rodil ameriški kemik in izumitelj Waldo Lonsbury Semon.

Leta 1898 je bila v Ženevi ubita avstro-ogrska cesarica Elizabeta, žena Franca Jožefa, bolj znana kot Sissi. Atentat je izpeljal anarhist Luigi Luceni. Sisi je bila nedvomno ena najbolj priljubljenih kronanih glav vseh časov. Rodila se je 24. decembra 1837 v Münchnu.

Leta 1919 je bila v Saint Germainu podpisana mirovna pogodba med antanto in Avstrijo. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z rapalsko pogodbo 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Avstriji je bilo prepovedano povezovanje z Nemčijo, kot separacijo pa so zaveznikom izročili svojo mornarico.

Leta 1920 se je začel študij na Univerzi v Ljubljani. V prvem letu se je vpisalo 741 slušateljev, največ na tehniško fakulteto, 234 na pravno fakulteto, nekaj manj kot 100 slušateljev je bilo sprejeto na filozofsko in teološko fakulteto, na medicinsko pa 63.

Leta 1920 se je rodil italijanski avtomobilski inženir Fabio Taglioni.

Leta 1933 se je rodil ruski vesoljec Jevgenij Vasiljevič Hrunov.

Leta 1939 je Kanada napovedala vojno Nemčiji.

Leta 1942 so britanski bombniki bombardirali Düsseldorf. Britansko vojno letalstvo je s 476 letali na mesto odvrglo več kot 100.000 bomb.

Leta 1943 je nemška vojska zasedla Rim in severni del Italije.

Leta 1944 je francoska vlada razveljavila vichyjsko zakonodajo, general Charles de Gaulle pa je sestavil novo francosko vlado.

Leta 1945 so na sojenju vodjo norveške vlade Vidkuna Quislinga spoznali za krivega sodelovanja z nacisti in obsodili na smrt. Njegov priimek je sinonim za narodno izdajstvo. Vidkuna Quislinga so 24. oktobra 1945 v Oslu ustrelili.

Leta 1956 je umrl švicarsko-ameriški astronom Robert Julius Trumpler.

Leta 1976 se je nad severnih delom Zagreba zgodila huda letalska nesreča, v kateri je umrlo vseh 176 potnikov. Zaleteli sta se letali britanske družbe British airways in DC 9- jugoslovanske družbe Inex-Adria.

Leta 1977 so z giljotino kot zadnjega človeka usmrtili Hamida Djandoubija.

Leta 1983 je umrl švicarsko-ameriški fizik Felix Bloch, ki je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1985 je umrl estonski astronom Ernst Julius Öpik.

Leta 1989 je Madžarska odprla meje in omogočila eksodus vzhodnonemških beguncev.

Leta 2000 so v Makedoniji med občinskimi volitvami izbruhnili spopadi med privrženci različnih političnih usmeritev. Napetost med Albanci in Makedonci je zahtevala več deset ranjenih, resna nacionalna nasprotja so se pojavila spomladi leta 2001. Takrat je bila Makedonija na robu državljanske vojne.