Severnoatlantska pogodbena zveza (angleško North Atlantic Treaty Organisation; kratica Nato) je mednarodna vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe, ki je bila ustanovljena leta 1949.

Zakaj so ustanovili organizacijo? Leta po drugi svetovni vojni so prinesla hitro stopnjevanje trenj med deželami vzhodnega političnega bloka (komunističnimi sistemi) in deželami Zahoda (demokratičnimi sistemi zahodne Evrope in severne Amerike).

Tako vzhodna kot zahodna stran sta menili, da nasprotna sila resno ogroža njun obstoj in blaginjo. Kot posledica sta bili v obeh blokih ustanovljeni obrambni zvezi potencialno ogroženih držav: leta 1949 zveza Nato na Zahodu in šest let kasneje Varšavski pakt na Vzhodu.

Na ustanovnem zasedanju zveze Nato so bile udeležene države ustanoviteljice: Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Velika Britanija in ZDA.

Nato je po korejski vojni začel pospešene priprave na širitev. Do te je prišlo leta 1952: v organizacijo sta bili zaradi strateške lege vključeni Grčija in Turčija, državi, ki sta se zajedali globoko v južne obronke vzhodnega bloka. Tri leta kasneje je bila kot odgovor na blokado Berlina v pakt pod posebnimi pogoji vključena tudi Zahodna Nemčija.

Med hladno vojno se je pomen Nata predvsem v smislu varnosti vseskozi večal. Prihajalo je do vse večjih in pogostejših zaostrovanj med zahodnim in vzhodnim blokom, ki je sčasoma razvil lastno jedrsko orožje, s tem se je izenačila vojaška moč obeh zvez.

Posledično se je med evropskimi deželami pojavil strah, ki je izviral iz dejstva, da v primeru sovjetske invazije ZDA zaradi lastne varnosti utegnejo odkloniti pomoč - prišlo je do prvih manjših sporov in razhajanj med Evropo in ZDA.

Tako je leta 1966 svoje članstvo zamrznila de Gaullova Francija. Oboroževalna tekma je se je nadaljevala, krize so se vrstile: vietnamska vojna, kubanska kriza in druga nekoliko manjša trenja so le še povečevala nesoglasja med Zahodom in Vzhodom.

Leta 1982 je po ukinitvi španskega fašizma prišlo do krepitve Nato pakta z novo članico Španijo. Zaostreno stanje med blokoma se je počasi začelo topiti v poznih osemdesetih letih 20. stoletja. Prišlo je do podpisa Sporazuma o balističnih raketah dolgega dosega, ki je narekoval uničenje vseh raket z dosegom nad 500 km, ter končno do razpada Varšavskega pakta leta 1989.

Članice Nato pakta so (v oklepaju leto pristopa, brez letnic pristopa so ustnovne članice): Belgija, Bolgarija (2004), Češka (1999), Danska, Estonija (2004), Francija, Grčija (1952), Islandija, Italija, Kanada, Latvija (2004), Litva (2004), Luksemburg, Madžarska (1999), Nemčija (1955), Nizozemska, Norveška, Poljska (1999), Portugalska, Romunija (2004), Slovaška (2004), Slovenija (2004), Španija (1982), Turčija (1952), Združene države Amerike in Združeno kraljestvo.

Francija je še vedno članica zveze NATO, vendar se je leta 1966 umaknila iz skupne vojaške poveljniške strukture. Islandija je edina članica Nata, ki nima lastne vojske, pristopila pa je pod pogojem, da ji je tudi ne bo treba ustanoviti.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 3114 pr. n. št. se je na ponedeljek začelo ciklično štetje po majevskem koledarju dolgega štetja, ki so ga označili kot [0.0.0.0.0].

Leta 480 pr. n. št. so Perzijci pod vodstvom Kseksesa pri Termopilah premagali Špartance pod vodstvom Leonidasa, ki je v bitki umrl.

Leta 1235 je umrla Klara Asiška, ustanoviteljica ženskega meniškega reda klaris.

Leta 1805 je cesar Franc I. uzakonil obvezno osnovno šolanje po vsej avstrijski monarhiji.

Leta 1858 se je rodil nizozemski fizik Christiaan Eijkman, ki je za odkritje vitamina B leta 1929 dobil Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1863 so Francozi zasedli Kambodžo in jo spremenili v svoj protektorat. Kambodža je namreč zaradi nenehnih vpadov Tajcev in Anamitov zaprosila za zaščito Francijo in tako je postala del Francoske Indokine z lastnim kraljem.

Leta 1892 je bila v avstrijskih deželah vpeljana enotna denarna valuta, krona, ki se je delila na 100 vinarjev in je imela zlato podlago.

Leta 1905 se je rodil avstrijski kemik poljskega rodu Erwin Chargaff.

Leta 1918 se je končala bitka pri Amiensu.

Leta 1919 je umrl škotsko-ameriški poslovnež in filantrop Andrew Carnegie.

Leta 1919 je bila sprejeta ustava Weimarske republike.

Leta 1934 so odprli zapor na otoku Alcatraz pri San Franciscu.

Leta 1935 so v nacistični Nemčiji pričeli s pregonom Židov.

Leta 1938 je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija. Začetki pravega znanstvenoraziskovalnega dela so se začeli po letu 1945, razdeljena je na šest oddelkov: za zgodovino in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za naravoslovne vede, za umetnosti in za medicinske vede.

Leta 1941 je Japonska razglasila splošno vojaško mobilizacijo.

Leta 1943 se je rodil pakistanski general in predsednik Pervez Mušaraf.

Leta 1950 se je rodil ameriški računalničar Stephen Wozniak.

Leta 1950 se je rodil ruski razvijalec orožja Genadij Nikolajevič Nikonov.

Leta 1951 je René Pleven postal francoski premier.

Leta 1952 so za jordanskega kralja okronali Hassana II Ibn Talala.

Leta 1954 je bilo konec francoske oblasti v Indokini.

Leta 1960 je Čad razglasil neodvisnost.

Leta 1965 so se v losangeleškem predelu Watts začeli medrasni nemiri.

Leta 1970 je podjetje Van Brode Milling Company prejelo patent za tako imenovani »spork« - kombinacijo žlice in vilic.

Leta 1972 se je še zadnja ameriška enota umaknila iz Južnega Vietnama.

Leta 1994 je ob trčenju Boeinga 737 v ekvadorski vulkan Chichotepec življenje izgubilo 65 ljudi.

Leta 1995 je umrl ameriški matematik in logik Alonzo Church.

Leta 1999 je več sto milijonov ljudi v Evropi in Aziji opazovalo popolni sončni mrk, zadnji v 20. stoletju.

Leta 2003 so v Bangkoku aretirali Riduana Isamuddina - Hambalija, voditelja indonezijske teroristične skupine Jemaah Islamiyah.