Leta 1544
se je v Sorrentu rodil italijanski pesnik Torquato Tasso. Zanj je značilna ljubezenska lirika, ustvaril pa je versko-zgodovinski ep Osvobojeni Jeruzalem in pastirske igre. Umrl je 25. 4. 1595 v Rimu.

Leta 1669
je izbruhnil vulkan na italijanskem otoku Sicilija - Etna. Izbruh je terjal 15.000 žrtev.

Leta 1806
se je rodil francoski romantični slikar in grafik Louis Boulanger.

Leta 1851
so v beneški operi La Fenice prvič uprizorili Rigoletto Giuseppa Verdija.

Leta 1872
so v Mariboru ustanovili Deželno sadjarsko-vinarsko šolo, ki pomeni začetek strokovnega šolstva na tem področju na Slovenskem.

Leta 1883
se je v Ljubljani rodil slovenski biolog Boris Zarnik. Umrl je leta 1945.

Leta 1916
se je začela peta bitka na znameniti soški fronti med I. svetovno vojno. Vojaki so se začeli utrjevati v jarkih, civilno prebivalstvo pa je bilo izseljeno v zaledje.

Leta 1931
se je rodil avstralski medijski mogotec Rupert Murdoch, ki ima v lasti številne televizijske, radijske, časopisne hiše in še marsikaj povezano z mediji.

Leta 1938
so v noči med 11. in 12. marcem nemške čete prekoračile avstrijsko mejo. Nacistična Nemčija si je priključila republiko Avstrijo (Anschluss).

Leta 1941
je kongres ZDA sprejel zakon o posojilu in najemu, ki je dal predsedniku pravico, da vojaški material proda, prenese, zamenja, posodi, da v zakup vladi tiste države, katere obramba je po predsednikovem mnenju pomembna. Velika Britanija je bila prva taka država, ki je lahko dobila ladje in orožje. Zakon je pravzaprav srednja pot Združenih držav med nevtralnostjo in vojno napovedjo.

Leta 1942
so ustanovili Dolenjski bataljon.

Leta 1955
je v Londonu umrl britanski bakteriolog Alexander Fleming, ki je leta 1928 odkril penicilin.

Leta 1962
je v Novem mestu umrl slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. Bil je soustanovitelj socialno angažirane skupine Gruda. Znana je po avtoportretih in krajinskih motivih, zlasti ob Krki.

Leta 1985
so v Moskvi dan po smrti Konstantina Černenka, za novega generalnega sekretarja KP SZ imenovali 54-letnega Mihaila Gorbačova.

Leta 1990
je Litva kot prva od nekdanjih republik Sovjetske zveze razglasila svojo neodvisnost.