Leta 1956 se je v Coronel Oviedu rodil sedanji paragvajski predsednik, ki je bil na ta položaj izvoljen leta 2003, Óscar Nicanor Duarte Frutos.
Odraščal je med diktaturo Alfreda Stroessnerja in se je že pri 14 letih infiltriral v njegovo stranko Colorado. Takrat je še obiskoval srednjo šolo.

Leta 1974 je diplomiral iz znanosti in književnosti. Leta 1984 je nato še diplomiral iz prava na katoliški univerzi v Asunciónu, na narodni univerzi pa je leta 1989 doktoriral. Kasneje se je priključil vladajoči stranki Colorado in je bil leta 1993 imenovan za ministra za izobraževanje in kulturo s strani nekdanjega ministra za integracijo Juana Carlosa Wasmosyja Montija, ki je avgusta 1993 postal predsednik Paragvaja.

Leta 1996 je Duarte zaradi konflikta zapustil stranko, februarja 1997 pa je odstopil tudi z ministrskega položaja ter se pridružil gibanju Reconciliacion Colorada. 22. decembra 2002 je v novi stranki dobil dovolj podpore za kandidaturo za predsednika Paragvaja . 27. aprila 2003 je bil z 37,1 % glasov izvoljen za predsednika, zaprisegel pa je 15. avgusta. Duarte je poročen z Marío Glorio Penayo Solaeche, s katero ima šest otrok.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1303 je umrl papež Bonifacij VIII.

Leta 1424 je umrl češki general in husit Jan Žižka.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1614 je Adriaen Block in 12 amsterdamskih trgovcev podpisalo peticijo, s katero so zaprosili, da bi imeli oni izključne pravic trgovanja s kolonijo Nova Nizozemska.

Leta 1661 se je rodil francoski diplomat Melchior de Polignac.

Leta 1671 se je rodil kralj Frederick IV. Danski.

Leta 1675 se je rodil angleški filozof Samuel Clarke.

Leta 1738 se je rodil britanski admiral in guverner Novega južnega Walesa Arthur Phillip.

Leta 1785 se je rodil slovenski jamar Luka Čeč.

Leta 1815 se je rodil politik Pierre Napoleon Bonaparte.

Leta 1844 se je rodil ameriški proizvajalec hrane Henry Heinz.

Leta 1852 je umrl nemški matematik Ferdinand Gotthold Max Eisenstein.

Leta 1884 se je rodil nemški kemik Friedrich Bergius, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1884 se je rodila prva dama ZDA Eleanor Roosevelt.

Leta 1886 je Thomas Alva Edison, takrat star komaj 19 let, predstavil svoj prvi izum - električni stroj, ki je bil namenjen preštevanju glasov v ameriškem kongresu. Kongres izuma ni odkupil.

Leta 1889 je v bližini Londona umrl angleški fizik, utemeljitelj mehanskega ekvivalenta toplote, James Prescott Joule. Po njem se imenuje enota za delo, energijo in toploto - joule.

Leta 1890 se je pojavilo prvo letalo, ki je zletelo z lastno močjo. To je bilo letalo Eole na parni pogon, s svojim iznajditeljem Clementom Aderjem na krovu. Na današnji dan leta 1890 se je dvignilo in poletelo okoli petdeset metrov. Toda to domiselno letalo se ni moglo obdržati v zraku, pa tudi upravljati ga ni bilo mogoče.

Leta 1899 je v Južni Afriki izbruhnila burska vojna med Buri in Angleži.

Leta 1908 naj bi ustanovili futuristično gibanje, določil pa ga je njegov glavni predstavnik Marinetti.

Leta 1924 so v Nemčiji uvedli novo plačilno sredstvo rajhsmarko.

Leta 1939 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt prejel podpisano Einsteinovo pismo, ki je opominjal ZDA, da naj hitro razvije program atomske bombe.

Leta 1940 je bil na gradu Montjuic v Barceloni ustreljen predsednik katalonskega generaliteta Lluís Companys.

Leta 1942 so na severozahodni obali Guadalcanala ladje Mornarice združenih držav prestregle in premagale japonsko ladjevj, namenjeno pomoči enotam na otoku Cape Esperance.

Leta 1950 je zvezna komisija za komunikacije izdala tv-postaji CBS prvo dovoljenje za oddajanje televizijskega signala v barvah (RCA je vseeno uspešno spodbila in onemogočila dovoljenje).

Leta 1954 je v vietnamski vojni Vietminh (Fronta za neodvisnost) prevzela nadzor nad Severnim Vietnamom.

Leta 1958 je RTV Ljubljana začela redno oddajati.

Leta 1958 je v programu Pioneer Nasa izstrelila lunarno sondo Pioneer 1, ki je padla nazaj na Zemljo in zgorela.

Leta 1962 je papež Janez XXIII. oklical prvi ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve v 92. letih.

Leta 1963 je OZN prvič obsodil rasistično politiko Južnoafriške republike.

Leta 1967 je zaradi bolezni odstopil afganistanski premier Mohammad Hašim Maivandval.

Leta 1968 je Nasa izstrelila Apollo 7, prvo vesoljsko plovilo iz misije Apollo, ki je imelo človeško posadko.

Leta 1969 se je rodil nizozemski princ Constantijn.

Leta 1976 so po poročilih iz Ljudske republike Kitajske aretirali vdovo Maa Cetunga Džiang Čing in tri visoke funkcionarje, ki so kmalu postali znani kot tolpa štirih.

Leta 1984 je na krovu raketoplana Challenger astronavtka Kathryn D. Sullivan postala prva ameriška ženska, ki se je prosto sprehajala po odprtem vesoljskem prostoru.

Leta 1986 sta se v Reykjaviku na Islandiji sešla ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, da bi nadaljevala pogovore o zmanjševanju zaloge raket srednjega dosega v Evropi. Pogovore sta prekinila, ne da bi dosegla uspeh.

Leta 1987 je bil v Washingtonu protest za pravice gejev in lezbijk, na katerem je med 500 in 600 tisoč ljudi protestiralo odločitvi ameriške vlade in odločitvi sodišča v primeru Bowers v. Hardwick, kako ustaviti epidemijo aidsa.

Leta 1996 je umrl finski matematik Lars Valerian Ahlfors.

Leta 1998 so letalo boeing 727 kongške letalske družbe uporniki sestrelili v Kinduju, Demokratična republika Kongo. Umrlo je 40 ljudi.

Leta 2000 je umrl glavni avtor škotske listine in prvi minister škotskega parlamenta Donald Dewar.

Leta 2002 je prišlo do bombnega napada v nakupovalnem središču v finskem mestu Vantaa.