Leta 1957 je končal vojaško letalsko vseučilišče v Stalingradu, tri leta kasneje pa so ga izbrali v prvo skupino sovjetskih vesoljcev. Bil je prvi nadomestni vesoljec Jurija Gagarina v odpravi Vostok 1.

Leta 1961 so ga izbrali za edinega člana posadke v drugem vesoljskem poletu odprave Vostok 2. Po tem poletu ni nikoli več letel v vesolje. Velja za najmlajšega vesoljca, ki je potoval po vesolju.

Po koncu programa Vostok so ga dodelili k programu vesoljskega letala Spiral, ki so ga čez nekaj časa ustavili. Leta 1968 je Titov diplomiral na Vojaški letalski inženirski akademiji Žukovskega.

Do svoje upokojitve leta 1992 je sodeloval pri več sovjetskih vesoljskih programih. Leta 1995 so ga kot člana komunistične partije zbrali v državno dumo. Umrl je zaradi srčne kapi v svoji savni v Moskvi 20. septembra 2000 v starosti 65 let.

Med poletom z Vostokom 2 (rusko Восток 2, Vzhod 2), ki je bil del ruskega vesoljskega programa Vostok, so Titova v krožnico okoli Zemlje izstrelili 7. avgusta 1961 z namenom, da bi preučili vpliv podaljšanega bivanja v breztežnosti na človeško telo.

Titov je, nasprotno kot Gagarin na Vostoku 1, nekaj časa sam ročno upravljal svoje plovilo. Polet je bil skoraj v celoti popoln uspeh, skalili so ga le Titov napad vesoljske slabosti, slabo delovanje grelca (temperatura v plovilu je padla na 6,1 stopinjo Celzija) in težaven povratek v ozračje, kjer se je povratna kapsula komaj ločila od oskrbovalne.

Titov se je v breztežnostnem prostoru počutil slabo, saj tako stanje deluje tudi na otolite, ki ležijo v srednjem ušesu, napolnjenem s tekočino. Otoliti se pri spremembi nagiba glave prestavljajo in dražijo eno ali drugo skupino občutljivih živcev v stenah ravnotežnega organa in živci te dražljaje prenašajo v možgane.

V breztežnosti svojo težo izgubijo tudi otoliti in možganom nepravilno posredujejo podatke o nagibu glave. Zato je tudi Titov imel težave z ravnotežjem. Sicer pa je bil nadomestni vesoljec v odpravi Vostok 2 Andrijan Grigorjevič Nikolajev.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 74. pr. n. št. je prišlo do Spartakovega upora. Spartak je bil sprva pastir, kasneje pa rimski pomožni vojak. Ko so ga ujeli, so ga poslali v gladiatorsko šolo. Do upora je prišlo, ko so se okoli njega zbrali njegovi nezadovoljni prijatelji in zasedli speči krater Vezuva. Odpovedali so pokornost vladarju. Kmalu se je okoli Spartaka zbralo več tisoč sužnjev. Upor je prestrašil Rimljane in nekaj časa ogrožal mesto. Število privržencev upora je naraslo na 90.000, uporniki so opustošili južno Italijo. Do odločilnega spopada je prišlo pri Apuliji, v njem so bili uporniki poraženi, voditelja so ubili, druge pa križali.

Leta 1773 je bil umorjen Šćepan Mali, črnogorski vladar, doma po vsej verjetnosti iz Bosne ali Dalmacije. Ubil naj bi ga sluga, beneško-turški agent, po nalogu skadarskega paše. V času vladanja mu je uspela pomiritev med plemeni, uvedel je sodišče, začel je popis prebivalstva in njihove lastnine. Začel pa je tudi gradnjo pomembnih prometnih poti.

Leta 1816 se je rodil znani nemški optik in finomehanik Carl Zeiss, ki je v Jeni ustanovil podjetje za proizvodnjo optičnih in mehanskih izdelkov. Umrl je leta 1888.

Leta 1823 je umrl angleški ekonomist David Ricardo.

Leta 1824 se je rodil nemški filozof in filolog judovskega rodu Jakob Bernays.

Leta 1843 je umrl francoski geograf in matematik Joseph Nicolas Nicollet.

Leta 1855 so po enajstmesečnem obleganju britanske, francoske in turške enote zasedle Sevastopol, najpomembnejšo rusko bazo v Črnem morju. Z zasedbo se je končala največja operacija v Krimski vojni.

Leta 1867 je v Hamburgu izšel prvi zvezek Marxovega Kapitala.

Leta 1870 je kralj Sardinije Viktor Emanuel napadel papeško državo v Rimu in že čez slabo leto svojo prestolnico preselil v palačo Kvirinal. Papež pa se je zatekel v Vatikan in od takrat je njegova suverenost omejena samo na vatikanske palače.

Leta 1877 se je rodil angleški matematik, fizik in astronom sir James Hopwood Jeans.

Leta 1877 se je rodil poljsko-ruski boljševik Feliks Dzierżyński oziroma Feliks Edmundovič Dzeržinski.

Leta 1883 se je rodil Grigorij Jevsejevič Zinojev, boljševistični voditelj in organizator oktobrske revolucije. Pet let je bil predsednik izvršnega komiteja kominterne. Leta 1936 so ga v času Stalinovih čistk ustrelili.

Leta 1917 se je rodil Ferdinand Edralin Marcos, v letih, ko je bil izbran za filipinskega predsednika, gotovo eden najbolj priljubljenih voditeljev. Leta 1972 je pred iztekom svojega mandata uvedel izredno stanje in diktaturo v državi. Z oblasti so ga vrgli leta 1986, umrl je v izgnanstvu, 28. septembra leta 1989 na Havajih.

Leta 1927 se je rodil ameriški preiskovalec in poslovnež Gerard David Schine.

Leta 1940 je Adolf Hitler napotil svoje pehotne in zračne enote za zaščito naftnih rezerv v Romunijo, od koder naj bi se pripravljale za njegove kasnejše operacije v Sovjetski zvezi.

Leta 1943 so na Vogrskem pri Novi Gorici ustanovili narodnoosvobodilni svet za Primorsko.

Leta 1943 se je začelo zavezniško osvobajanje Korzike.

Leta 1944 sta ZSSR in Bolgarija podpisala premirje.

Leta 1961 je umrl slovenski politik in etnolog Niko Županič.

Leta 1965 se je rodil sirski predsednik Bašar al Asad.

Leta 1970 je v Moskvi umrl Nikita Sergejevič Hruščov, protistalinistični politik in državnik. Začel je proces destalinizacije v Sovjetski zvezi. Leta 1955 je s predsednikom Socialistične federativne republike Jugoslavije podpisal beograjsko deklaracijo, leto kasneje pa še Moskovkovsko, s katerima so normalizirali odnose med državama po Informbiroju. Rodil se je 17. aprila leta 1894 v ukrajinski Kalinovki. Na čelu sovjetske partije in vlade do leta 1964. Za prvega sekretarja partije je bil izbran šest mesecev po smrti Josipa Vasirjonoviča Stalina. 14. oktobra 1964 ga je nasledil Leonid Brežnjev.

Leta 1973 je bil v vojaškem udaru, ki ga je izvedel Augusto Pinochet, v Santiagu de Chile ubit čilski predsednik Salvador Allende Gossens. Bil je prvi svobodno izvoljeni marksistični predsednik v Latinski Ameriki. Rodil se je leta 1908.

Leta 2001 so ob 14.45 po srednjeevropskem času islamski fundamentalisti - teroristi iz vrst Al Kaide, ki jih vodi Osama bin Laden - z letali napadli in porušili stolpnici WTC-ja v New Yorku. Sočasno so z letalom napadli tudi Pentagon v Washingtonu. Četrto letalo pa je padlo v Shanskvillu v Pensilvaniji. Umrlo je okrog 3.000 ljudi, povzročena pa je bila tudi velika materialna škoda. Devetnajst moških iz Savdske Arabije in Egipta pod vodstvom Egipčana Mohameda Ate je ugrabilo štiri potniška letala in jih usmerilo proti New Yorku in Washingtonu. Letalo boing 767 je najprej zadelo v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra (WTC) na Manhattnu v New Yorku. Osemnajst minut za njim se je v južni stolp zaletelo enako letalo družbe United Airlines. Ob 9.40 po ameriškem času je na zgradbo Pentagona v Washingtonu treščil boeing 757, v bližini Pittsburga pa se je zrušilo še eno letalo. Nebotičnika na Manhattnu sta zgorela in se zrušila. Zgorelo je eno krilo Pentagona. Svetovno finančno središče je bilo v dimu, borza je za en teden zaprla vrata. Zaprt je bil tudi zračni prostor nad ZDA, v zraku so bila samo vojaška letala. Vojska je prešla v stanje najvišje pripravljenosti. Amerika je bila prvič napadena na svoji celini.

Leta 2003 je po atentatu umrla švedska političarka Anna Lindh.