63-letni Roosevelt se je zgrudil, ko ga je slikarka portretirala, dve uri pozneje je umrl. Za predsednika ZDA je bil prvič izvoljen leta 1932, v letu smrti pa je vstopil v četrti predsedniški mandat.

Na notranjepolitičnem prizorišču je z New Dealom in povečano dejavnostjo zvezne vlade omogočil gospodarsko rast in zajezitev brezposelnosti.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 238 je rimski cesar Gordijan I. naredil samomor.

Leta 238 je bil dedič rimskega cesarstva Gordijan II. ubit v bitki.

Leta 352 je umrl 35. papež Rimskokatoliške cerkve, sveti Julij I.

Leta 1204 so bojevniki, ki so bili na četrtem križarskem pohodu, opustošili Konstantinopel.

Leta 1577 se je rodil danski kralj Christian IV.

Leta 1606 je bila angleška zastava, kot jo poznamo danes, sprejeta kot nacionalni simbol. Poimenovali so jo Union Jack.

Leta 1633 je inkvizicija začela uradno zaslišanje Galilea Galileja.

Leta 1860 se je rodil tajski knez Vadžirananavarorasa.

Leta 1861 so konfederativne čete začele obstreljevati trdnjavo Fort Sumter v Južni Karolini, s čimer se je začela državljanska vojna v ZDA.

Leta 1877 je Velika Britanija anektirala Transvaal.

Leta 1884 se je rodil nemški biokemik, ki je bil za svoje delo nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo, Otto Meyerhof.

Leta 1902 se je rodil nizozemski premier Louis Beel.

Leta 1903 se je rodil nizozemski ekonomist in Nobelov nagrajenec Jan Tinbergen.

Leta 1932 se je rodil šrilanški politik, ki so ga leta 2005 ubili, Lakšmanadirgamar.

Leta 1933 se je rodila znamenita španska sopranistka Maria de Montserrat Viviana Concepción Caballé i Folch, bolj znana kot Montserrat Caballé.

Leta 1937 je sir Frank Whittle v tovarni British Thomson-Houston v Rugbyju izvedel večje število testov na reaktivnem motorju, ki so ga kasneje vstavili v letalo.

Leta 1941 je nemška nacistična vojska prodrla v Beograd in ga naslednji dan zavzela.

Leta 1946 se je Sirija osamosvojila izpod francoske nadoblasti.

Leta 1955 so cepivo proti otroški paralizi, ki ga je razvil zdravnik Jonas Salk, razglasili za varno in učinkovito.

Leta 1961 je Jurij Aleksejevič Gagarin kot prvi vesoljec obkrožil Zemljo. Na kozmodromu Bajkonur sta se vesoljca Gagarin in German Titov, njegova rezerva, oblekla v oranžna vesoljska skafandra. Za izstrelitev je bila pripravljena nosilna raketa Vostok z vesoljsko ladjo Vostok. Ob 9.07 po moskovskem času so vključili raketne motorje. Polet je potekal popolnoma samodejno. Vostok 1 je Zemljo obkrožil enkrat, in sicer v orbiti na višini med 169 in 315 kilometri. Približno sedem kilometrov nad površjem se je na Vostoku odprla loputa in Gagarin se je katapultiral z ladje. 108 minut po izstrelitvi je pristal v bližini Engla v Sovjetski zvezi.

Leta 1971 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Igor Tamm.

Leta 1975 so brigade Rdečih Kmerov zavzele kamboški Phnom Penh.

Leta 1980 je Terry Fox začel svoj maraton čez Kanado, da bi zbral denar za raziskave o raku. Svoj tek je poimenoval Maraton upanja (Marathon of Hope). Tek je začel tako, da je svojo umetno nogo pomočil v Atlantski ocean pri mestu St. John's. Njegov cilj je bil, da bo to isto nogo pomočil tudi v Tihi ocean pri Vancouvru.

Leta 1980 je umrl liberijski predsednik William R. Tolbert mlajši.

Leta 1992 so v francoskem mestu Marne-la-Vallee odprli Euro Disneyland.

Leta 1994 je Canter & Siegel kot prvi prek interneta poslal reklamna sporočila, ki so jih označili kot e-slamo.

Leta 1996 so delnice podjetja Yahoo! prvič kotirale na borzi. Že prvi dan so prodali 2,6 milijona delnic, cena ene pa je bila 13 dolarjev.

Leta 1997 je umrl ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec za medicino George Wald.

Leta 1998 je Posočje prizadel eden najhujših potresov v novejši zgodovini. Poškodovanih je bilo več kot 1.700 objektov. Žarišče je bilo v dolini Lepene, njegova moč pa je bila med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici.