Glavno mesto ene najmanjših afriških držav nosi ime Sao Tome. Foto:
Glavno mesto ene najmanjših afriških držav nosi ime Sao Tome. Foto:
Po popisu iz leta 2001 ima državica 137.599 prebivalcev. Foto: EPA
Banane izvažajo na Portugalsko, Nizozemsko, Kitajsko, v Španijo in Nemčijo. Foto: EPA
Pri Termopilah sta se spopadli grška in perzijska vojska.
Ameriški državnik Alexander Hamilton
Monaški knez Louis II.
ZSSR in Združeno kraljestvo sta v Moskvi podpisala sporazum o vzajemni pomoči. Foto: EPA
Kobarid je stresel močan potres z močjo 4,5 stopnje.

Otoka države Demokratične republike Sao Tome in Principe ležita v Gvinejskem zalivu v Atlantiku, in sicer okoli 300 kilometrov od severozahodne obale Gabona. Tvorita eno najmanjših držav v Afriki.

Oba sta del nekdanje ognjeniške gorske verige. Uradni jezik države je portugalščina, glavno mesto pa je Sao Tome. Je 169 država na svetu po velikosti in meri 1.001 kvadratni kilometer. Po popisu iz leta 2001 ima 137.599 prebivalcev, od tega jih le šest tisoč živi na Principu. Sao Tome je dolg 50 kilometrov in širok 32 kilometrov in je bolj gorat, najvišji vrh na otoku meri 2.024 metrov.

Principe je 30 kilometrov dolg in šest kilometrov širok. V svojih ozemeljskih vodah pa naj bi država imela še veliko neizčrpane nafte. To vulkansko otočje je sestavljeno iz dveh glavnih otokov – Sao Tome in Principe ter 14 otočkov. Otoki so bili po odkritju v 15. stoletju portugalska kolonija, od leta 1975 so samostojna država, od leta 1990 pa predsedniška republika.

Državna himna se imenuje Independencia total. Druga večja mesta so: Trinidade, Santana, Angolares, Neves, Santo Antonio. Ima tropsko podnebje. Na otočju živijo predvsem mulati med Portugalci in Afričani. 80 odstotkov ljudi je krščanske vere (rimskokatoliške, evangeličanske, protestantske). Pismenih je 68,1 odstotka ljudi. Saotomejci naj bi dočakali 64 let, smrtnost pri novorojenčkih pa je 54 otrok na 1000 rojenih otrok. Večina prebivalcev je zaposlena v industirji in v raznih uslužnostnih dejavnostih (36,5 odstotka), 15,3 odstotka prebivalcev se ukvarja s poljedelstvom, 11,5 odstotka prebivalstva pa je zaposlenega v upravi.

Prvo ustavo je država sprejela 5. novembra 1975, ponovno pa so jo z nekaj dodatnimi spremembami sprejeli septembra 1990. Januarja 2003 je bila ustava ponovno spremenjena. Država je sestavljena iz sedmih okrožij, od tega jih je šest na otoku Sao Tome in eden na otoku Principe. Na otoku deluje osem političnih strank. Letni bruto domači dohodek je 55 milijonov dolarjev. Država ima letno 4,1-odstotno rast BDP-ja, inflacija pa je devet odstotkov.

Kmetje pridelujejo kokos, kakav, koper, palmovo seme, cimet, poper, kavo, banane, fižol in perutnino. Od tega 95 odstotkov pridelkov izvozijo, večinoma na Portugalsko, Nizozemsko, Kitajsko, v Španijo in Nemčijo. Leta 2002 je bil zunanji dolg države 293,1 milijona dolarjev.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 480 pr. n. št. sta se pri Termopilah spopadli grška vojska pod vodstvom špartanskega kralja Leonida in perzijska vojska, ki jo je vodil Kserks. Grki so bili poraženi, toda že čez dva meseca so Perzijce premagali pri Salamini in ohranili svojo neodvisnost.

Leta 1536 je v Baslu umrl nizozemski humanist Erazem Rotterdamski, s pravim imenom Geert Geerts, ki je bil zaradi velikega vpliva na sodobnike imenovan tudi kralj humanistov. Izredno izobražen avguštinski menih, ki je bil leta 1506 odvezan zaobljube, je od leta 1521 večinoma živel v Baslu. Bil je kritik nezdravih cerkvenih razmer in zagovornik reform znotraj Cerkve v delu Hvalnica norosti, odklanjal pa je tudi Lutrovo reformacijo. Erazem Rotterdamski je avtor dela Priročnik Kristusovega vojščaka in dialogov Družinski pogovori.

Leta 1682 je umrl francoski astronom in duhovnik Jean-Felix Picard.

Leta 1690 je vojska Viljema Oranskega zmagala v bitki pri Boynu.

Leta 1759 so začeli Britanci iz Lévisa obstreljevati francoski Quebec.

Leta 1804 je umrl ameriški državnik Alexander Hamilton.

Leta 1812 so Združene države Amerike pri Windsorju (Ontario) napadle Kanado.

Leta 1862 je ameriški Kongres odobril uvedbo medalje časti.

Leta 1863 se je v Nici rodil francoski bakteriolog Albert Calmette, ki je iznašel serum proti kačjemu piku in kugi. V sodelovanju s Camillom Guerinom sta leta 1901 pridobila cepivo proti tuberkolozi. Albert Calmette je umrl 29. oktobra leta 1933 v Parizu.

Leta 1870 se je rodil monaški knez Louis II.

Leta 1918 je umrl hrvaški raziskovalec Dragutin Lerman.

Leta 1921 so v skladu z določili centralistične jugoslovanske vidovdanske ustave odpravili deželno vlado za Slovenijo.

Leta 1924 je jugoslovanska vlada izdala malo obznano, s katero je razpustila vse delavske organizacije.

Leta 1926 je umrla angleška arheologinja, pisateljica in vohunka Gertrude Margaret Lowthian Bell.

Leta 1929 je Hermann Knaus objavil metodo, s katero ženske lahko izračunajo, kdaj so plodne in kdaj ne.

Leta 1941 sta ZSSR in Združeno kraljestvo v Moskvi podpisala sporazum o vzajemni pomoči.

Leta 1943 je bil ustanovljen Nacionalni komite svobodne Nemčije.

Leta 1945 je v Los Alamosu eksplodira prva, poskusna atomska bomba.

Leta 1947 so se v Parizu sešli predstavniki 16 zahodnoevropskih držav, da bi preučili t. i. Marshallov načrt, načrt o gospodarski obnovi Evrope po vojni.

Leta 1967 je v štiridnevnih rasnih nemirih v Newarku (New Jersey) umrlo 27 ljudi.

Leta 1979 je otočje Kiribati postalo neodvisna država.

Leta 1993 je cunami na japonskem otočku Okuširi zahteval 202 smrtni žrtvi.

Leta 2002 je vrhovno sodišče v Ontariu (Kanada) razsodilo, da mora provinca priznati istospolne poroke.

Leta 2004 je Kobarid in okolico prizadel potres z močjo 4,5 stopnje.

Leta 2004 je bil Pedro Santana Lopes izvoljen kot premier Portugalske.

Leta 2005 so v Monaku za novega kneza ustoličili monaškega princa Alberta II., ki je tako nasledil aprila umrlega očeta, kneza Rainierja III.