Najbolj znana je kot ena od t. i. angelov znamke Victoria's Secret. V svet manekenstva je Adriana vstopila konec 90. let prejšnjega stoletja skupaj z drugimi znanimi brazilskimi modeli kot so Gisele Bündchen, Ana Beatriz Barros, Fernanda Tavares, Ana Hickmann, Isabela Fontano in Alessandra Ambrosio.

Adriana je visoka 178 centimetrov, ima rjave lase in zelenomodre oči. Lovci na modele so jo odkrili med nakupovanjem v trgovskem centru, ko je bila stara 13 let. Pri 15 letih je zmagala na brazilskem izboru za supermodel, ki ga prireja agencija Ford.

Leta 1996 je postala prva spremljevalka na svetovnem izboru za supermodel, ki ga je organizirala ista agencija. Kmalu nato se je preselila v New York, kjer je podpisala pogodbo z Elite Model Management. Na začetku se je večkrat pojavila na naslovnicah revij Vogue in Marie Claire ter nastopala na modnih revijah Christiana Lacroixa, Valentina in drugih.

Svoj prvi veliki uspeh je doživela, ko so njeno fotografijo pokazali na oglasni deski Vassarette na Times Squaru. Sledile so reklame za GUESS?, Maybelline, Bebe, Mossimo in BCBG, njen obraz pa je krasil naslovnice več revij, med njimi tudi Harper's Bazaar in ELLE. Za podjetje Victoria's Secret je prvič nastopila leta 2000, tri leta pozneje pa je na modni reviji tega podjetja nastopila kot prva.

Leta 2001 je nastopila v kratkem filmu podjetja BMW skupaj z Mickeyjem Rourkom, Clivom Ownom in Forestom Whitakerjem. Trenutno jo zastopa modna agencija DNA Models iz New Yorka.

Manekenka z merami 85-59-85 je bila spremljevalka več znanih osebnosti, med drugim je bila zaročena z Lennyjem Kravitzem. Razmerje se je končalo leta 2003, trenutno pa je njen izvoljenec liechtensteinski princ Wenzeslaus. Aprila 2006 je razkrila, da je še vedno devica in da bo to ostala do poroke. Veliko nastopa za razne dobrodelne organizacije, med njimi pomaga tudi sirotišnici Caminhos da Luz v rodnem mestu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1653 se je začela gabbardska bitka med Anglijo in Nizozemsko.

Leta 1683 so Turki začeli oblegati Dunaj. Tako imenovana dunajska vojna je trajala do leta 1699.

Leta 1812 je Napoleon začel invazijo na Rusijo. Napad se je začel po prestopu Njemna. Rusi namreč niso upoštevali njegovega ukaza, naj ne trgujejo z Angleži.

Leta 1826 se je v Radoslavcih pri Ljutomeru rodil slovenski politik in književnik Radoslav Razlag. Bil je tudi prvi Slovenec, ki je bil deželni glavar Kranjske.

Leta 1849 je L. P. Hasslet patentiral plinsko masko.

Leta 1870 so notranjski rodoljubi na jasi pod Slivnico pri Cerknici sklicali slovenski tabor, kjer so odločno zahtevali zedinjeno Slovenijo in vse narodnostne pravice.

Leta 1889 se je v Armaghu na Severnem Irskem zgodila železniška nesreča, v kateri je umrlo 88 ljudi.

Leta 1897 je Carl Elsener patentiral švicarski nož.

Leta 1898 je Emilio Aguinaldo, vodja filipinskih nacionalistov, razglasil neodvisnost Filipinov izpod španske nadvlade.

Leta 1901 je Kuba sprejela Plattovo dopolnilo, s katerim je postala ameriški protektorat.

Leta 1915 se je rodil bankir in mednarodni borzni posrednik David Rockefeller.

Leta 1924 se je v Miltonu rodil George Herbert Walker Bush, 41. ameriški predsednik, ki je skupaj s svojimi zavezniki leta 1991 med zalivsko vojno napadel Irak. Od leta 1981 do 1988 je bil podpredsednik, predsednik ZDA pa je bil od leta 1989 do 1993.

Leta 1926 je Brazilija iz protesta zaradi sprejema Nemčije izstopila iz Društva narodov.

Leta 1927 so tajniki pokrajinskih organizacij fašistične stranke v Julijski krajini sklenili odpraviti vsa slovenska in hrvaška društva. Tako so bile našim ljudem v fašistični Italiji odvzete še zadnje manjšinske in narodnostne pravice.

Leta 1935 se je v Chacu končala vojna med Bolivijo in Paragvajem.

Leta 1940 se je 54.000 britanskih in francoskih vojakov v kraju St. Valery-en-Caux vdalo nemškemu maršalu Erwinu Rommlu.

Leta 1940 sta Japonska in Tajska podpisali pakt o prijateljstvu.

Leta 1941 so države Commonwealtha, Svobodna Francija, Belgija, Nizozemska, Poljska, Grčija, Češkoslovaška in Jugoslavija podpisale izjavo o medsebojni pomoči.

Leta 1944 so enote sedmega partizanskega korpusa po topniški pripravi in jurišu znova porušile Štampetov most na železniški progi med Vrhniko in Postojno.

Leta 1945 je bila Julijska krajina razdeljena na coni A in B.

Leta 1952 je v teksaškem Bonhamu mačka Dusty skotila 420. mačico, kar je svojevrsten rekord med mačkami.

Leta 1964 je bil vodja Afriškega narodnega kongresa Nelson Mandela obsojen na dosmrtno ječo, od koder so ga izpustili šele leta 1990.

Leta 1967 je ameriško ustavno sodišče razglasilo državne zakone, ki so prepovedovali poroke med pripadniki različnih ras, za neustavne.

Leta 1967 je bila izstreljena Venera 4, prvo vesoljsko plovilo, ki je vstopilo v atmosfero drugega planeta.

Leta 1982 je v New Yorku 750.000 ljudi protestiralo proti jedrskemu orožju.

Leta 1985 so ZDA odobrile 27 milijonov dolarjev gibanju Contras v Nikaragvi.

Leta 1986 so oblasti v Južnoafriški republiki razglasile stanje pripravljenosti, varnostne sile so dobile skoraj neomejena pooblastila, uvedle pa so tudi cenzuro medijev.

Leta 1987 je bil predsednik Srednjeafriške republike Jean-Bedel Bokassa obsojen na smrt.

Leta 1987 je Ronald Reagan pozval Mihaila Gorbačova, naj podre berlinski zid.

Leta 1990 je parlament Ruske federacije uradno razglasil suverenost.

Leta 1991 je bil Boris Nikolajevič Jelcin izvoljen za ruskega predsednika.

Leta 1992 je ruski predsednik Jelcin v pismu ameriškemu senatu priznal, da je Sovjetska zveza na začetku hladne vojne sestrelila devet ameriških letal in zajela 12 preživelih Američanov.

Leta 1999 so enote Kforja prispele na Kosovo.