Jackie je bila v času, ko je spoznala J. F. K.-ja zaročena z borznim posrednikom Johnom Hustedom mlajšim, s katerim naj bi se poročila junija 1952. Ko je na neki zabavi spoznala mladega in obetavnega senatorja, vzhajajočo zvezdo demokratske stranke Johna F. Kennedyja, je bilo zaroke konec.

Z Johnom sta usodni dan dahnila 12. septembra 1953 v Newportu na Rhode Islandu. Imela sta štiri otroke: mrtvorojeno Arabello (1856), Caroline Bouvier Kennedy (1957), Johna Fitzgeralda Kennedyja mlajšega (1960–1999), in Patricka Bouvierja Kennedyja (rojen in umrl avgusta 1963).

V zakonu sta imela precej težav zaradi domnevne nezvestobe predsednika, ki je imel tudi veliko težav z zdravjem. Prvih nekaj let zakona sta preživela v mestni hiši v Georgetownu. Par je bil glede na prejšnje predsedniške pare zelo mlad, ko se je preselil v Belo hišo.

Oba sta bila zelo priljubljena, vplivala sta na modo (posebej Jackie), pogosto sta se znašla na naslovnicah različnih časopisov in revij.

Menila sta, da bi morala Bela hiša odsevati ameriški način življenja, kulturo, zgodovino in dosežke ZDA, zato sta kmalu po vselitvi v hišo začela vabiti umetnike, pisatelje, znanstvenike, pesnike, glasbenike, nobelovce in športnike. Jacqueline Kennedy je prenovila tudi celotno stavbo in jo opremila. Pred Belo hišo sta postavila malo šolo, bazen in drevesno hišico.

Zakon je trajal do Kennedyjeve smrti v atentatu 22. novembra 1963 v Dallasu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 490 pr. n. št. so na vzhodni obali Atike blizu Maratona Atenci premagali desetkrat močnejšo vojsko perzijskega vladarja Darija. V bitki je umrlo 192 grških in okoli 6.000 perzijskih vojakov. Vest o zmagi je v Ateno prinesel Filided, ki je pretekel 40 kilometrov, nato je od utrujenosti umrl. Po tem dogodku danes poznamo najdaljšo atletsko disciplino - maraton.

Leta 1494 se je v Cognacu rodil francoski kralj Franc I., ki je v času svoje vladavine osvojil Milano, čeprav mu v Italiji ni uspelo utrditi položaja. Ambicijo, da bi postal rimsko-nemški cesar, mu je preprečil Karel V., s katerim se je vojskoval cela štiri leta. Franc I. je umrl 31. marca 1547 v Rombouilletu.

Leta 1683 je poljski kralj Jan III. Sobieski popolnoma porazil turško vojsko pri Dunaju, potem ko je ta že dva meseca oblegala mesto. Poraz turške vojske je onemogočil prodor Turkov v Srednjo Evropo.

Leta 1725 se je rodil francoski astronom Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil.

Leta 1838 se je rodil nemški astronom Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers.

Leta 1889 je umrl francoski zgodovinar Numa Denis Fustel de Coulanges.

Leta 1897 se je v Parizu rodila francoska fizičarka Irene Joliot-Curie. Skupaj z možem Jeanom Fredericom Joliotom sta se ukvarjala s fizikalnimi in kemijskimi raziskavami, odkrila sta umetno radioaktivnost in dokazala, da je lahko vsak element radioaktiven, če znamo pripraviti pravi izotop. Za svoje odkritje je Irene Joliot Curie dobila leta 1935 Nobelovo nagrado. Umrla je 16. marca 1956 v Parizu.

Leta 1914 se je končala večdnevna bitka na reki Marni, s katero so francoske in britanske čete ustavile prodor nemške vojske na zahod.

Leta 1918 so ZDA sprožile ofenzivo na St. Michel.

Leta 1918 so Britanci zavzeli Havincourt, Moeuvres in Trescault.

Leta 1941 je umrl nemški embriolog Hans Spemann, ki je leta 1935 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1942 so Nemci začeli silovit naskok na Stalingrad. Bitka je trajala pet mesecev na življenje in smrt, v njej se je bojevalo več tisoč vojakov. Nemci so bili poraženi. Bitka pri Stalingradu je ena od prelomnic v II. svetovni vojni.

Leta 1943 je Otto Skorzeny s svojimi komandosi po nalogu Adolfa Hitlerja osvobodil Mussolinija, ki so ga ob zamenjavi oblasti zaprli na Gran Sassu.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Le Havre in Luksemburg.

Leta 1944 so ZSSR, ZDA, Združeno kraljestvo in Romunija podpisale premirje.

Leta 1953 je bil Nikita Hruščov izbran za prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze. Leta 1894 v ukrajinski Kalinovki rojeni Hruščov je bil na čelu partije in vlade do leta 1964. Za prvega sekretarja partije je bil izbral šest mesecev po smrti Josipa Vasirjonoviča Stalina. 14. oktobra 1964 ga je nasledil Leonid Brežnjev.

Leta 1974 je bil z vojaškim udarom odstavljen etiopski cesar Haile Selassie, ki je leta 1928 po smrti kralja Menelika II postal kralj, dve leti kasneje pa cesar Etiopije.

Leta 1977 je v Ljubljani izšla Kardeljeva knjiga Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.

Leta 1977 je v priporu umrl južnoafriški borec za človekove pravice Steve Biko, le eden od 90 žrtev belih rasistov.

Leta 1989 je poljski parlament potrdil vlado enega od voditeljev gibanja Solidarnost, Tadeusa Mazowieckega in tako tudi uradno prekinil vladavino komunistov v tej državi.