Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani v narodnostno mešani družini. Oče Raimund, sicer blagajnik v hranilnici, je bil Slovenec, mati Fredericke, rojena Schlaker, pa Nemka.

V letih 1880 do1887 se je Friderik šolal na ljubljanski klasični gimnaziji. Po maturi je študiral medicino v Gradcu. Leta 1894 so ga promovirali za doktorja vsega zdravilstva (medicum universum). Tri leta prej je postal asistent na fiziološkem inštitutu graške univerze pri profesorju Alexandru Rollettu, kjer je ostal do svoje smrti leta 1903.

Pregla je vedno bolj začela zanimati kemija, zato se je v letih 1904 in 1905 podoktorsko izpopolnjeval v več laboratorijih po tedanji Nemčiji. Med drugim se je izpopolnjeval pri Wilhelmu Ostwaldu v Leipzigu in Emilu Fischerju v Berlinu. Po vrnitvi v Gradec leta 1905 je prevzel mesto asistenta pri profesorju Karlu Bertholdu Hofmannu na Inštitutu za medicinsko kemijo. Na inštitutu se je ukvarjal z elementi analize kemičnih spojin, še posebej žolčnih kislin.

Pregl je izboljšal Liebigovo metodologijo kvantitativne organske mikroanalize in dosegel, da je za analizo lahko zadostovala manjša količina snovi. Želel je tudi izboljšati obstoječo analitsko tehtnico. Natančnost tehtnice je prignal do milijoninke grama, zmanjšal je težo preizkusne tvarine, skrajšal čas postopka, zmanjšal količino vloženega dela in znižal stroške.

S tem je omogočil proučevanje z malo snovi, celo manj kot pet miligramov. Tako je količina, ki so jo pred tem porabili za eno analizo, zadostovala za 50 analiz. Nobelovo nagrado so mu podelili za zasluge pri razvoju mikroanalize. Po njem se imenuje vsakoletno tekmovanje slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev v znanju kemije.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1124 je umrl papež Kalist II., s pravim imenom Guido, grof Burgundski.

Leta 1204 je umrl španski rabin in filozof Maimonides.

Leta 1250 je umrl nemški cesar Friderik II.

Leta 1294 je papež Celestin V. odstopil, kar je edini tovrstni primer v zgodovini katoliške cerkve.

Leta 1521 je umrl portugalski kralj Manuel I.

Leta 1521 se je rodil papež Sikst V., s pravim imenom Felice Peretti.

Leta 1533 se je rodil švedski kralj Eric XIV.

Leta 1545 se je začel cerkveni zbor v Tridentu, na katerem je katoliška cerkev sprejela svoja stališča do reformacije. Papeža so priznali za vrhovnega poglavarja Cerkve.

Leta 1553 se je rodil francoski kralj Henrik IV.

Leta 1577 se je sir Francis Drake iz angleškega mesta Plymouth odpravil na potovanje okrog sveta.

Leta 1621 je umrla Katarina Stenbock, žena švedskega kralja Gustava I.

Leta 1642 je Abel Janszoon Tasman prišel do Nove Zelandije.

Leta 1662 se je rodil italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, zgodovinopisec in arheolog Francesco Bianchini.

Leta 1678 se je rodil kitajski vladar Jongdženg.

Leta 1754 je umrl turški sultan Mahmud I.

Leta 1784 se je rodil avstrijski nadvojvoda Ludvik.

Leta 1816 se je rodil nemški inženir in industrialec Werner von Siemens, ki je leta 1881 poskrbel za prvi tramvaj v berlinskem predmestju.

Leta 1818 se je rodila prva dama Združenih držav Amerike Mary Todd Lincoln.

Leta 1897 so ruske čete zasedle Port Arthur.

Leta 1903 je bil patentiran kornet za sladoled.

Leta 1906 se je rodila princesa Marina, vojvodinja Kentska.

Leta 1911 se je rodil norveški ekonomist in Nobelov nagrajenec Trygve Haavelmo.

Leta 1916 so Britanci začeli novo ofenzivo v Mezopotamiji.

Leta 1923 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Philip Warren Anderson.

Leta 1923 so zaprli lorda Alfreda Douglasa, ker je razžalil čast Winstona Churchilla.

Leta 1935 je umrl francoski kemik in Nobelov nagrajenec Victor Grignard.

Leta 1938 je 100 deportirancev iz Sachsenhausna zgradilo koncentracijsko taborišče Neuengamme v bližini Hamburga.

Leta 1939 je bila v zalivu La Plata prva pomorska bitka v drugi svetovni vojni. Končala se je s potopitvijo nemške ladje Graf Spee.

Leta 1940 je Pétain odstavil Lavala in ga dal aretirati.

Leta 1944 je japonski kamikaze uničil ameriško križarko Nashville, pri čemer je umrlo 138 vojakov.

Leta 1949 je kneset glasoval, da za izraelsko prestolnico imenujejo Jeruzalem.

Leta 1955 je umrl portugalski nevrolog António Caetano de Abreu Freire Egas Moniz, ki je leta 1949 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1959 je nadškof Makarios postal prvi predsednik Cipra.

Leta 1972 je špansko letalo takoj po vzletu s Kanarskih otokov strmoglavilo. Umrlo je 155 ljudi.

Leta 1973 je Rael, vodja raeljancev, srečal ET-ja Yahweha, ko je videl neznani leteči predmet v francoskem mestu Puy de Lassolas.

Leta 1974 je Malta postala republika.

Leta 1977 je ameriško vladno letalo DC-3 strmoglavilo takoj po vzletu iz Evansvilla v Indiani. Umrlo je 29 ljudi, med njimi tudi košarkarsko moštvo univerze Evansville.

Leta 1981 je Wojciech Jaruzelski razglasil vojno stanje na Poljskem.

Leta 1990 sta se prvič srečala južnoafriški predsednik De Klerk in borec za pravice temnopoltih Nelson Mandela. Govorila sta o odpravi apartheida.

Leta 1996 je Kofi Annan postal generalni sekretar OZN-a.

Leta 2002 je Evropska unija razglasila, da se bodo nove članice Uniji pridružile 1. maja 2004.

Leta 2003 so v Tikritu prijeli iraškega diktatorja Sadama Huseina, kar pa v nasprotju s pričakovanji ni prineslo miru.

Leta 2004 so po vsej Portugalski začutili potres, ki je imel moč 5,4 po Richterjevi lestvici.

Leta 2004 so nekdanjega čilskega diktatorja, generala Augusta Pinocheta, zaprli v domači zapor, potem ko so mu začeli soditi zaradi devetih ugrabitev in uboja. Njegovi odvetniki so se na odločitev pritožili, zato je sodišče še isti dan svojo odločitev razveljavilo.