Rodil se je 12. septembra 1952. Po poklicu je bil učitelj književnosti, do leta 1991 je delal kot podpredsednik samooklicane republike Čečenije, predsednik pa je postal aprila 1996, ko so ubili njegovega predhodnika Džoharja Dudajeva.

Konec maja istega leta je vodil čečensko delegacijo, ki se je sešla z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in premierjem Viktorjem Černomirdinom. Mirovni pogovori med sprtima stranema so se končali s podpisom premirja, ki so ga podpisali 27. maja.

12. februarja 1997 je kandidiral na predsedniških volitvah v Čečeniji, a ga je porazil Aslan Mashadov, višji vojaški častnik. Kasneje sta se Mashadov in Jandarbijev sprla. Prvi je slednjega obtožil, da je bil idejni vodja poskusa umora nanj. Septembra 1998 ga je Mashadov javno obtožil, da je v državo uvedel muslimansko vahabistično filozofijo in da je kriv za protidržavne aktivnosti, med drugim protidržavnih govorov in organiziranja ilegalnih oboroženih skupin. Nazadnje se je Jandarbijev res pridružil muslimanom, ki so nasprotovali Mashadovi vladi.

Jandarbijev je bil tudi idejni vodja napada na Dagestan, ki so ga leta 1999 izvedli islamistični čečenski gverilci pod vodstvom Šamila Basajeva. Zaradi napada je znova vzplamtela čečenska vojna, Jandarbijev pa je odpotoval v Pakistan, nato pa v Združene arabske emirate. Nazadnje se je leta 2001 nastanil v Katarju, kjer je iskal pomoč glede čečenskega vprašanja. Katarci so zavrnili, da bi predali Jandarbijeva Rusom, čeprav je bila nanj razpisana Interpolova tiralica.

Na seznamu Združenih narodov je bil omenjen v povezavi z Al Kaido, stike pa naj bi imel tudi s talibani v Afganistanu. Poleg tega je imel vidno vlogo pri zbiranju sredstev za čečenske separatiste. Poleg tega so ga obtožili sodelovanja v napadu na moskovsko gledališče oktobra 2002, kjer je umrlo okoli 120 talcev in gverilcev. 13. februarja 2004 so na Jandarbijeva v Katarju izvedli atentat, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala bomba. V atentatu sta umrla tudi njegova osebna stražarja, njegov 12-letni sin pa je bil huje ranjen.

19. februarja so katarske oblasti aretirale tri Ruse, enega od njih so morali izpustiti, saj je imel diplomatsko imuniteto, dva pa so obtožili. Moskva je kasneje sporočila, da sta bila obtožena agenta ruske tajne službe, ki so ju v Doho poslali, da bi zbirala informacije o terorizmu. 30. junija istega leta so ju obsodili na dosmrtno ječo. 23. decembra so ju zaradi meddržavnih napetosti predali Rusom. Ti so ju izpustili na prostost, rekoč, da sodba, ki so jo izrekli v Katarju, ne velja na ruskih tleh.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1130 je umrl papež Honorij II., s pravim imenom Lambert iz Ostije. Za papeža je bil izvoljen leta 1124.

Leta 1200je na Sveti gori je umrl Štefan Nemanja, raški župan, začetnik dinastije Nemanjičev. Štefan Nemanja se je rodil okoli leta 1114.

Leta 1322 je umrl bizantinski cesar Andronicus II.

Leta 1457 se je rodila Mary Burgundska, hčerka kralja Karla Plešastega in žena svetorimskega cesarja Maksimilijana I.

Leta 1542 so Catherine Howard, peto ženo angleškega kralja Henrika VIII., obglavili, ker je prevarala moža.

Leta 1575 so v Reimsu okronali francoskega kralja Henrika III.

Leta 1599 se je rodil Fabio Chigi, ki so ga leta 1655 izvolili za papeža. Umrl je leta 1667.

Leta 1633 je rimskokatoliška inkvizicija v Rimu zaprla italijanskega astronoma Galilea Galileja, ker je znanstveno dokazoval prednost Kopernikovega heliocentričnega sistema.

Leta 1635 so v ZDA odprli prvo javno šolo, Boston Latin Public School.

Leta 1660 je umrl švedski kralj Karl X.

Leta 1662 je umrla bohemska kraljica Elizabeth.

Leta 1688 je bil v Lizboni podpisan sporazum, v katerem je Španija priznala Portugalsko.

Leta 1689 sta bila William in Mary razglašena za sovladarja v Angliji.

Leta 1689 je bil sprejet temeljni angleški zakon - Bill of Rights.

Leta 1692 je bilo v škotskem Glen Coeju ubitih 78 članov klana Macdonalds, ker niso prisegli zvestobe novemu kralju Viljemu Oranskemu.

Leta 1787 je umrl hrvaški matematik, fizik, astronom in filozof Rudjer Josip Bošković.

Leta 1866 naj bi Jesse James in njegova druščina izvedli prvi oboroženi rop.

Leta 1881 je v Parizu izšel feministični časopis La Citoyenne, ki ga je izdala Hubertine Auclert.

Leta 1885 se je rodila prva dama ZDA Bess Truman.

Leta 1894 je umrl hrvaški zgodovinar, politik in duhovnik Franjo Rački.

Leta 1901 se je rodil avstrijsko-ameriški sociolog Paul Felix Lazarsfeld.

Leta 1910 se je rodil ameriški fizik William Bradford Shockley. Za svoje delo je leta 1956 prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1989.

Leta 1915 se je rodil burmanski revolucionar Aung San.

Leta 1920 je Švica postala članica Društva narodov. Z londonskim paktom pa ji je bila zagotovljena stalna nevtralnost.

Leta 1933 se je rodil kamerunski predsednik Paul Biya.

Leta 1934 je sovjetski parnik Čeliuskin potonil v Atlantskem oceanu.

Leta 1935 je porota v Flemingtonu, ameriška zvezna država New Jersey, obsodila Bruna Hauptmanna, da je leta 1932 ugrabil in umoril sina Charlesa Lindbergha.

Leta 1944 se je rodil ameriški televizijski voditelj Jerry Springer.

Leta 1945 se je ob 10. uri zvečer začel napad na Dresden, ki je terjal več žrtev kot katero koli drugo bombardiranje v drugi svetovni vojni. Zavezniki so v dveh dneh skoraj popolnoma uničili mesto. 764 angleških lancastrov in 450 ameriških letečih trdnjav je odvrglo 650.000 bomb. Težkim rušilnim pa so sledile še zažigalne bombe. Mesto se je zaradi požarov spremenilo v ognjeno morje. V bombardiranjih in požarih je po nekaterih podatkih umrlo 135.000 ljudi.

Leta 1945 je Rdeča armada osvobodila Budimpešto.

Leta 1945 je 1. ameriška armada prodrla čez Ren.

Leta 1955 so v Izraelu našli štiri zvitke od sedmih iz Mrtvega morja.

Leta 1956 je umrl poljski logik, matematik in filozof Jan Łukasiewicz.

Leta 1960 je Francija izvedla prvi jedrski poskus.

Leta 1978 je v tovornjaku, ki je bil parkiran pred hotelom Hilton v Sydneyju, eksplodirala bomba. Umrli so trije ljudje.

Leta 1980 je umrl poljski matematik in kriptolog Marian Rejewski.

Leta 1984 je Konstantin Černenko nasledil pokojnega Jurija Andropova na mestu generalnega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze.

Leta 1990 so dosegli dogovor med Nemčijama glede združitve obeh držav.

Leta 1991 sta med Zalivsko vojno dve lasersko vodeni “pametni” bombi zadeli podzemni bunker v Bagdadu in ubili več sto iraških civilistov.

Leta 1997 so vesoljci začeli obnavljati in popravljati teleskop Hubble.

Leta 2001 je potres z močjo 6,6 po Richterju prizadel Salvador. Umrlo je najmanj 400 ljudi.

Leta 2002 je angleška kraljica Elizabeta II. nekdanjemu newyorškemu županu Rudolphu Giulianiju podelila časten viteški naslov.

Leta 2004 je Travis Metcalfe iz centra Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics odkril največji diamant v vesolju. To je bela pritlikavka, ki nosi oznako BPM 37093.