Časopis v Veliki Britaniji izhaja vsak dan, več kot 200 let so ga tiskali v velikem formatu, od leta 2004 pa ga tiskajo v manjšem, kot ga imajo revije. Čez teden izvod stane 60 penijev, v soboto pa 1,10 funta. Nedeljski izvod, The Sunday Times, ki še vedno izhaja v velikem formatu, pa stane 1,60 funta.

Časopis izdaja založniška hiša Times Newspapers Limited, podružnica News Internationala, ki je v lasti skupine News Corporation. Tej skupini predseduje milijonar Rupert Murdoch. V zgodovini je časopis igral veliko vlogo pri oblikovanju politike in javnega mnenja o dogodkih na tujem. V tujini časopis pogosto imenujejo tudi London Times ali The Times of London, da bi ga tako razlikovali od drugih časopisov Times, kot je na primer The New York Times. Je prvi časopis “Times” in začetnik vrste pisave Times New Roman, ki jo je izumil Stanley Morison. Ko je Walter začel tiskati časopis, ljudem ni bil všeč njegov naslov, zato ga je po 940 izvodih, to je 1. januarja 1788, preimenoval v The Times. V 50. letih 19. stoletja je zaradi izhajanja novih časopisov, med njimi tudi The Daily Telegraph in The Morning Post, njegova naklada začela upadati. Za omenjena časopisa je bilo potrebno odšteti veliko manj kot za The Times. Do leta 1967 so bile na prvi strani časopisa objavljene reklame, leta 1967 pa je družina Astor časopis prodala kanadskemu založniškemu magnatu Royu Thomsonu. Ta je časopis preuredil in začel najpomembnejše novice objavljati na prvi strani.

Zaradi spora časopis ni izhajal skoraj leto dni, od 1. decembra 1978 do 12. novembra 1979. Nato je Thomson leta 1981 časopisa The Times in Sunday Times prodal Rupertu Murdochu. Dnevno prodajo 688 tisoč kopij The Timesa.

V vsem tem času, odkar časopis izhaja, je zamenjal več lastnikov. Najprej je bil njegov lastnik njegov ustanovitelj John Walter (lastnik od 1785 do 1803). Sledil mu je njegov sin John Walter II. (od 1803 do 1847), njemu pa John Walter III. (od 1847 do 1894). Zadnji član družine Walter, ki je časopis vodil, je bil Arthur Fraser (od 1894 do 1908). Ta je časopis prodal lordu Northcliffu (lastnik od 1908 do 1922). Družina Astor je leta 1922 časopis kupila in ga vodila do prodaje Royu Tomsonu leta 1966. Thomson je bil lastnik Timesa 16 let. Leta 1981 je časopis še zadnjič zamenjal lastništvo in prešel v last podjetja News International, ki ga vodi Rupert Murdoch.

V vsem tem času je imel časnik 20 urednikov. Sicer pa je tudi Ian Fleming v svojih knjigah o Jamesu Bondu omenjal, da slednji redno bere The Times.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 27 pr. n. št. je Gaj Julij Cezar Oktavijan vzpostavil principat.

Leta 888 je pariški vojvoda Odo po smrti Karla II. Debelega postal frankovski kralj.

Leta 1328 se je angleški kralj Edward III. poročil s hčerko grofa Hainaultskega, Philippo.

Leta 1334 se je rodil kastiljski kralj Henrik II.

Leta 1559 so okronali kraljico Elizabeto, ki je prestol zasedla 17. novembra 1588.

Leta 1610 je Galileo Galilej odkril četrti Jupitrov satelit Calisto.

Leta 1610 se je rodila avstrijska kraljica Maria Anna.

Leta 1766 je umrl danski kralj Frederick V.

Leta 1797 je umrla žena pruskega kralja Fredericka II. Elisabeth Christine von Braunschweig Bevern.

Leta 1830 je New Orleans prizadel močan požar, ki je uničil del mesta. Požar naj bi podtaknili uporni sužnji.

Leta 1840 se je pri Long Islandu potopil parnik Lexington. Umrlo je 139 ljudi.

Leta 1864 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Wilhelm Wien.

Leta 1879 se je rodil Melvin Jones, ustanovitelj mednarodnega kluba Lions.

Leta 1898 je pariški dnevnik L'Aurore objavil odprto pismo predsedniku republike z naslovom Obtožujem, ki ga je napisal francoski pisatelj Emile Zola.

Leta 1915 je bil v srednji Italiji katastrofalen potres, v katerem je umrlo 30.000 ljudi.

Leta 1916 je umrl mehiški general in v letih 1913 in1914 predsednik Mehike Victoriano Huerta.

Leta 1917 so v Veliki Britaniji odobrili zakon, s katerim so ženskam v politiki dodelili enake pravice kot moškim.

Leta 1929 je umrl šerif Wyatt Earp.

Leta 1935 se je na plebiscitu v Saarlandu 90,3 odstotka volivcev odločilo, da se želi priključiti nacistični Nemčiji.

Leta 1942 je Henry Ford patentiral plastičen avtomobil, ki je bil za 30 odstotkov lažji od navadnega avtomobila.

Leta 1942 so v ZDA začeli internirati vse Američane japonskega rodu.

Leta 1943 je Hitler razglasil totalno vojno.

Leta 1957 je podjetje Wham-O iznašlo prvi frizbi.

Leta 1958 se je začela stavka zasavskih rudarjev.

Leta 1972 sta bila po vojaškem udaru iz Gane izgnana premier Kofi Busia in predsednik Edward Akufo Addo.

Leta 1982 je kmalu po vzletu letalo Air Florida Flight 90 737 zaradi neprimerne odtalitve motorjev zadelo v washingtonski most na 14. ulici in strmoglavilo v reko Potomac. Umrlo je 78 ljudi, med njimi tudi štirje motoristi. Nesrečo je preživelo le pet ljudi.

Leta 1988 je umrl kitajski predsednik Čjang Čing Kuo.

Leta 1992 je Sveti sedež priznal Republiko Slovenijo.

Leta 1992 se je Japonska uradno opravičila zaradi posilstev, ki so jih njeni vojaki med drugo svetovno vojno izvedli med korejskimi ženskami.

Leta 2001 je potres prizadel Salvador. Umrlo je več kot 800 ljudi.

Leta 2002 se je ameriški predsednik George W. Bush onesvestil, potem ko se je skoraj zadušil s presto.