Najslavnejši rimski vojskovodja je s svojimi številnimi bojnimi zmagami zelo razširil Rimski imperij. Ko je leta 46 pred našim štetjem v državljanski vojni premagal Pompeja Velikega, se je oklical za diktatorja.

Njegova diktatura označuje konec vrhovne vladavine rimskega senata in začetek cesarstva. Čeprav so ga ubili v atentatu, je Rimska republika leta 27. p. n. št. tudi formalno postala Rimsko cesarstvo. Cezar je izhajal iz ugledne družine patricijev. Njegova mati je bila plebejka. Že zelo zgodaj se je izkazal kot govornik in privrženec ljudske stranke (rimski republikanski demokrati). Zaradi velike podpore v stranki je od leta 68 p. n. št. dalje dobival ugledne položaje v rimski državni upravi.

Ambiciozen in brezobziren, kot je bil, je kmalu zapustil populare in začel kovati načrte za prevzem oblasti kot diktator. Skupaj s Pompejem in Krasom je leta 60 p. n. št. sklenil prvi triumvirat. Kot član triumvirata je bil leta 59 p. n. št. konzul, nato pa od 59 do 49 p. n. št. prokonzul v Galiji. Vojaško slavo si je pridobil, ko je Rimu v vojni med letoma 59 in 51 p. n. št. priključil Veliko Galijo (ozemlje današnje Francije in Belgije).

Po Krasovi smrti se je sprl s Pompejem in senatom, prekoračil mejno reko Rubikon in vdrl v Italijo. Premagal je Pompeja v bitki pri Farzalu. Po vrnitvi v Rim se je polastil dosmrtne diktatorske oblasti tako, da je obdržal vse najpomembnejše funkcije. Čeprav so njegovo diktaturo podprli največji lastniki sužnjev, so mu nasprotovali nekateri republikanci in proti njemu skovali zaroto pod vodstvom Kasija in Bruta.

Cezar je znan tudi kot pisatelj; zapustil je dve zgodovinski deli (Poročilo o državljanski vojni v treh knjigah in Poročilo o galski vojni v sedmih knjigah). V zaroti so Cezarja 15. julija 44 p. n. št. 23-krat zabodli z noži.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1527 se je rodil valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf John Dee.

Leta 1558 so Španci v bitki pri Gravelinesu premagali Francoze.

Leta 1590 se je rodil Italijan Emilio Altieri, bolj znan kot papež Klemen X.

Leta 1643 so angleški rojalisti v bitki pri Roundway Downu premagali predstavnike parlamenta.

Leta 1762 je umrl angleški astronom James Bradley.

Leta 1787 je ameriški kongres ustanovil Severovzhodno ozemlje (območje Velikih jezer).

Leta 1793 je privrženka žirondistov in monarhistov Charlotte Corday v Parizu ubila enega najradikalnejših voditeljev francoske buržoazne revolucije Jean-Paula Marata. Pogreb se je sprevrgel v val protestov ljudstva proti ostankom zrušene monarhije. Leta 1792 je bil član konventa in je vodil strmoglavljenje žirondistov. Charlotte Corday so ubili štiri dni kasneje.

Leta 1821 se je rodil ameriški general Nathan Bedford Forrest.

Leta 1854 so Mehičani v bitki pri Guaymasu ustavili francosko invazijo.

Leta 1864 se je rodil ameriški poslovnež John Jacob Astor IV.

Leta 1878 je Srbija na berlinskem kongresu dobila popolno neodvisnost.

Leta 1896 je umrl nemški kemik Friedrich August Kekulé von Stradonitz.

Leta 1900 so evropski zavezniki znova zasedli kitajsko mesto Tjentsin.

Leta 1909 so v Cochranu (Ohio, ZDA) odkrili zlato.

Leta 1941 so v zadvorskih hribih, na vzhodnem delu Ljubljane, ustanovili Molniško četo, prvo partizansko enoto v Sloveniji. Ob ustanovitvi je imela 13 borcev.

Leta 1942 so nemške podmornice potopile tri trgovske ladje v Zalivu sv. Lovrenca.

Leta 1943 se je končala ena najhujših bitk v II. svetovni vojni, bitka pri Kursku, ki se je začela 5. julija istega leta. To je bil spopad med nemškimi silami in sovjetsko Rdečo armado, velja pa za največjo tankovsko bitko v zgodovini. V njej so Nemci izgubili 70.000 mož, 1.500 tankov in 1.000 letal.

Leta 1977 so bili v New Yorku 25 ur brez električne energije.

Leta 1996 so ob strmoglavljenju indonezijskega letala DC-10 ob vzletu iz Fukuoke trije ljudje umrli.

Leta 2002 je strela zanetila velik gozdni požar v dveh ameriških zveznih državah, v Oregonu in Kaliforniji, ki so ga pogasili šele 5. septembra.